Marjan Šarec: "Za avtokrate je bila to puška v koruzo, zame pa želja po novih volitvah."

Če je nekdanji imitator politikov pohod v državno politiko začel na samem vrhu s funkcijo predsednika vlade, se na tokratne volitve podaja kot predsednik opozicijske parlamentarne stranke, ki ji ankete kažejo bistveno nižjo podporo.

Šarec se je rodil 2. decembra 1977. Leta 1996 je maturiral na Srednji lesarski šoli, nato pa se vpisal na smer dramske igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 2001 je šolanje zaključil kot univerzitetni diplomirani igralec.

Sprva se je zaposlil kot novinar na RTV Slovenija ter delal na radiu in televiziji. Javnost si ga je najbolj zapomnila po imitacijah mnogih znanih osebnosti, med njimi Janeza Drnovška, Janeza Janše, Danila Türka in Karla Erjavca. Igral je tudi vloge izmišljenih likov, najbolj znan je bil Ivan Serpentinšek.

Igralsko kariero je leta 2010 nepričakovano zamenjal za politično, ko se je odločil, da se bo kot neodvisni kandidat potegoval za mesto župana Kamnika. To mesto je tudi dobil. Pripisujejo mu, da je Kamnik v tem času prebudil iz spanca. Veliko prahu pa je v javnosti povzročilo poimenovanje tamkajšnje knjižnice po domobrancu Francetu Balantiču, za katero je Šarec naknadno predlagal vnovično poimenovanje po občinah ustanoviteljicah.

Župansko funkcijo je opravljal dva mandata

Njegov prvi poskus vstopa v politiko na nacionalnem parketu je bila sicer precej uspešna kandidatura za predsednika republike. Po kampanji, v kateri je pod sloganom Iz kraja v kraj prepotoval Slovenijo z avtobusom, se je novembra 2017 dokaj nepričakovano uvrstil v drugi krog predsedniških volitev in v tekmi proti favoriziranemu Borutu Pahorju dobil precejšnjo, 46,9-odstotno podporo volivcev.

S tem političnim kapitalom je Šarčeva LMŠ nato na volitvah 2018 prvič kandidirala na volitvah v DZ. Z 12,6 odstotka glasov, kar je zadostovalo za 13 poslancev, je postala druga največja parlamentarna stranka.

A je bilo usklajevanje interesov vseh strank naporno, partnerski odnosi so se kmalu skrhali, najprej z Levico, ki je od pogodbenih zavez odstopila, vlada pa je tako ostala v primežu negotovosti zadostne podpore za svoje projekte v DZ.

Dodatno so se odnosi skrhali med Šarcem ter vodjema SAB in SMC Alenko Bratušek in Mirom Cerarjem pred volitvami v Evropski parlament. V nasprotju s pričakovanji, da bodo na volitvah nastopili s skupno listo, kar bi bil korak k približevanju levosredinskih strank in konsolidaciji razdrobljenega političnega pola, je Šarec omenjena presenetil z napovedjo, da bo LMŠ na volitvah nastopila samostojno.

LMŠ z dvema evropskima poslanskima mestoma

Irena Joveva in Klemen Grošelj delujeta v skupini liberalnih strank Renew Europe.

Januarja 2020 se je Šarec znašel v položaju, ko je imela koalicija v DZ le še 42 glasov, ker je ni podpirala niti celotna poslanska skupina DeSUS. Na mizi je imel odstopne izjave finančnega in zdravstvenega ministra. Šarec je tako presenetil javnost in koalicijske partnerje in 27. januarja odstopil s premierskega položaja misleč, da bo to vodilo v predčasne volitve, na katerih je želel, to je jasno priznal tudi danes, dobiti več glasov na volitvah in utrditi pozicijo LMŠ v vladi. A sta stranki SMC in DeSUS tedaj že z novima vodjema Zdravkom Počivalškom in Aleksandro Pivec vstopili v desnosredinsko koalicijo s SDS in NSi in oblikovali tretjo vlado Janeza Janše.

"Moja poteza pred dvema letoma je bila radikalna, a hkrati demokratična. Za avtokrate je to puška v koruzi, zame pa želja po novih volitvah. Kdor govori, da sem s tem predal oblast sedanji vladi, je zelo ozkogleden in ve zelo malo o političnem zakulisju," je znova pojasnil na kongresu LMŠ.

Očitali so mu tudi, da se je ustrašil pandemije covida-19, ki je tedaj že kazala svoje obrise, nato pa močno zaznamovala zadnji dve leti. "Epidemijo smo v vsakem primeru morali reševati na samem začetku, torej smo se spopadli tudi z njo. Ob mojem odstopu se ni vedelo praktično ničesar - ne o virusu ne o tem, kako se bo vse skupaj nadaljevalo. Pa si danes, po dveh letih, upam trditi, da smo v danih okoliščinah ukrepali mnogo boljše, kot sedanja vlada po dveh letih izkušenj z epidemijo," je danes povedal članstvu LMŠ.

Odgovore na omenjena očitka sicer Šarec ponavlja že vse od odstopa, a glede na aktualno podporo stranke v javnomnenjskih anketah so mu nekateri odstop in sprostitev prostora za oblikovanje Janševe vlade zamerili. Zadnje ankete LMŠ kažejo med nekaj manj kot štiri in nekaj več kot šest odstotkov anketiranih. Prvak LMŠ pa poudarja, da se ne zanašajo na ankete, ampak se zavedajo, da bo boj za glasove trajal do zadnje ure kampanje.

V slednjo se bo bržkone podal s sebi lastnim neposrednim slogom, brez dlake na jeziku in slikovitimi metaforami. Nekaj obrvi je sicer dvignil z napovedjo, da si bodo prizadevali, da v prvih tridesetih dneh vlada, če bo njen član, sprejme krovni zakon, s katerim bi takoj odpravila zanje sporne rešitve Janševe vlade in začne "sanirati" vse sporne kadrovske menjave Janševe vlade.

Priznava politične napake

Tako v kampanjo denimo stopa s podpisanim sporazumom o povolilnem sodelovanju s strankami KUL, vidi tudi možnost sodelovanja s stranko Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki ji ankete kažejo bistveno večjo podporo.

V osnovi pa Šarec vztraja, da so kot mlada stranka v zadnjih letih dosegli veliko. "Želimo pa delati na dolgi rok, saj se zavedamo, da na hitro ne nastane nič," je danes tudi dejal in s tem napovedal, da želi na domačem političnem parketu še nekaj časa ostati.

Šarec, ki je tudi prostovoljni gasilec, z ženo in dvema hčerama živi v Šmarci pri Kamniku. Prosti čas namenja popravilu različnih tehničnih stvari in urejanju okolice hiše, njegova strast pa je preučevanje zgodovine.

V minulih volilnih kampanjah je bil deležen nekaterih nizkih udarcev, predvsem zaradi dejstva, da je bil posvojen. Tega, kot pravi, ni nikoli skrival, je pa hvaležen svojima krušnima staršema, da sta ga vzgojila v osebo, kakršna je.

Pripravila Mojca Zorko

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord