27. 9. 2022, 20:00

Slab mesec pred predsedniškimi volitvami smo poiskali NAUKE parlamentarnih volitev: česa smo se Slovenci naučili?

Profimedia

Letošnjih parlamentarnih volitev, ki so potekale 24. aprila, se bo Slovenija zagotovo še dolgo spominjala. Udeležilo se jih je rekordno število volilnih udeležencev, ki so s svojo večinsko izbiro ponovno poskrbeli za prevetritev slovenskega političnega prostora. Preverili smo, kakšne lekcije se skrivajo v preobratih preteklih volitev in kaj se nam obeta na predsedniških volitvah.

Pisalo se je leto 2020, ko se je Slovenija iz oči v oči zazrla v pretečo epidemijo novega koronavirusa. Do tedaj neznana grožnja je na začetku leta prispevala k predčas­nemu odstopu Marjana Šarca (stranka LMŠ), vajeti pa je takrat v svoje roke prevzel 'oče' stranke SDS, Janez Janša. Dve leti pozneje in za precej izkušenj modrejši Slovenci smo se ravno v zatonu dolgotrajne pandemije podali na volitve.

V predvolilnem času so bili na tnalu soočenj predvsem ukrepi pretekle aktualne vlade za zajezitev epidemije. Od opozicije so bili deležni številnih kritik in očitkov, češ da ni delovala v skladu z navodili stroke. Na drugi strani so državljani in državljanke postajali vse bolj razdeljeni, dve leti pa smo bili priča tudi rutiniranim protestnim shodom, ki so se začeli že takoj po napovedi, da bo žezlo predsednika vlade po odstopu Šarca prevzel Janša.

V politiki si želimo jasno in spoštljivo komunikacijo

V naslednjih dveh letih je potem covid-19 poleg tragičnega števila smrtnih žrtev in trajnega poslabšanja zdravstvenega stanja pri številnih državljankah in državljanih prispeval tudi k osvetlitvi pereče problematike slovenskega javnega prostora. Bolj kot kadarkoli prej smo se začeli zavedati, da si v politiki želimo jasno in spoštljivo komunikacijo, sprejemanje odločnih, a primernih ukrepov ter predvsem transparentnega delovanja v korist naroda. V odmevu globalne zdravstvene krize, ki se je nemudoma dopolnila še z vojno, pa so se morda prvič zelo jasno razgalile tudi globlje težave s slovensko politiko v njenem najširšem pojmovanju.

Bobo

"V politiko se v glavnem rekrutirajo ljudje s ceste"

"Slovenska politika je bila pred desetletjem v veliko boljši formi, kot je danes," nam je zaupal Aljuš Pertinač, politolog, politik, izkušen novinar. Takrat in še prej, zlasti je to veljalo za obdobje 90. let, sta se v politiko, še posebej top politiko oziroma vsaj na nacionalni ravni, rekrutirala zgolj dva tipa ljudi. Tisti, ki s(m)o se na neki način šolali, izobraževali za delo v politiki (prek študija, aktivnega članstva v političnih strankah, družbenega aktivizma itd.), in tisti, ki so se res izkazali na osnovnem področju svojega delovanja (ekonomija, pravo itd.) in so zato s temi dosežki ter tovrstno legitimnostjo vstopili v politiko. Danes se je to obrnilo na glavo.

"V politiko se v glavnem rekrutirajo ljudje s ceste, ki potrebujejo službo oziroma so neuspešni v tem, kar trenutno počnejo, in v politiki vidijo izhod v sili," je jasen Pertinač.

Meni, da se to pozna na rezultatih, na delovanju institucij in ne nazadnje na zaupanju oziroma zanimanju ljudi za politiko. Današnja politika je torej diametralno nasprotna od tiste, ki je mene nekoč nezadržno privlačila, kakršna je nekoč bila in o kakšni so nam predavali konec koncev na fakulteti, doda. 

Facebook/Aljuš Pertinač

V javnem diskurzu, ki je potem potekal v predvolilnem času, se je tako najpogosteje izpostavljalo predvsem to, da si volivci za naprej nadejajo spoštljive, korektne in odprte komunikacije med vrhom politike in slovenskimi državljani. To povzema tudi dr. Faris Kočan iz Centra za mednarodne odnose, ki nam je povedal: ''Ljudje pričakujejo spremembe tudi na področju komuniciranja z javnostjo, transparentnostjo in kadrovanjem posameznikov na odgovorne funkcije, zato bo veliko dela storjenega že z drugačnim slogom komuniciranja in z doslednim spoštovanjem načela nevmešavanja v avtonomne in svobodne podsisteme, kot so denimo mediji, akademija idr.''

Ko spregovorijo številke

In kaj nam o letošnjih parlamentarnih volitvah povedo številke? Po podatkih Državne volilne komisije se je volitev udeležilo kar 70,97 odstotka volilnih upravičencev.

Na podlagi splošne volilne pravice je skupaj glasovalo 1.203.522 volivcev, za izvolitev 88 poslancev državnega zbora pa je bilo oddanih 1.203.373 glasovnic.

Neveljavnih je bilo 0,92 odstotka oziroma 11.080 glasovnic, kar pomeni, da je bilo končno število veljavnih glasovnic 1.192.293. Končni seštevek veljavnih glasovnic je na vrh slovenske politične scene tokrat popeljal stranko Gibanje Svoboda z dr. Robertom Golobom na čelu, njena predhodnica SDS z voditeljem Janezom Janšo pa se je po dobrih dveh letih vladanja spustila eno stopničko nižje in zasedla drugo mesto.

Profimedia

''Janša je v Sloveniji daleč najbolj odbojen politik," meni Pertinač, ki dodaja, da ga daleč najmanj volivcev navaja kot svojo drugo volilno izbiro. "Ima zvesto bazo oziroma podporo 25 % volilnega telesa, in to je to. Če k temu dodamo, da je vladal v času pandemije in da je vladal tako, kot edino zna: z ostrino, zasedanjem položajev, prepiranjem z vsemi drugače mislečimi in z nenehnim opozarjanjem vseh in vsakogar, da je on tisti, ki o vsem odloča, je uspeh Gibanja Svobode na teh volitvah v 75 odstotkih njegova zasluga.''

Dr. Peter Gregorčič, profesor, fizik, analitik, predsednik programskega sveta RTV, pojasnjuje, da analiza števila mandatov jasno kaže, da je slovenska politika že vsaj poldrugo desetletje ujeta v delitev, pri kateri lahko desni politični pol levemu zgolj prepreči ustavno večino. "Leta 2008, ko je N.Si izpadla iz parlamenta, sta stranki SDS in SLS prejeli 32 poslanskih mandatov, leta 2011 so stranke SDS, N.Si in SLS dobile 36 mandatov, leta 2014 pa so volivci desni sredini (SDS in N.Si) zaradi afere Patria podelili zgolj 26 mandatov, zaradi česar so imele v času Cerarjeve vlade leve stranke celo ustavno večino.

Na predčasnih volitvah leta 2018 sta SDS in N.Si prejeli 32 mandatov, letos pa je bilo to razmerje 35 : 53, kar je drugi najboljši rezultat desne sredine v zadnjih 15 letih. To dokazuje, da je zadnjih 15 let desna sredina obsojena na (stabilnih) 32 do 36 poslanskih mandatov (leto 2014 je izjema zaradi afere Patria). Kdor želi, hitro prepozna potrebo po temeljitem premisleku, kaj in kako spremeniti, da bi stranke desno od sredine v prihodnosti lahko postale realen konkurent strankam levega političnega pola. Le tako bodo desnosredinske stranke pomembno prispevale k demokratizaciji naše države, saj se demokratični procesi v polnosti odvijejo zgolj takrat, ko različne politične ideje in usmeritve približno enakovredno tekmujejo na političnem parketu."

Stranko Gibanje Svoboda je tako podprlo 34,45 odstotka oziroma 410.769 volilnih upravičencev, hkrati pa ji je to prineslo kar 41 poslanskih mest, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Stranko SDS je podprlo 23,48 odstotka oziroma 279.897 volivk in volivcev, ob tem pa je osvojila 27 poslanskih mest. Poleg omenjenih so parlamentarni prag dosegle še N.Si z osmimi, SD s sedmimi in Levica s petimi poslanskimi mandati.

Dr. Igor Lukšič: "Glavni akter politične scene je Janez Janša."

"Vsi, ki so šli na volitve množično, so šli zaradi Janše, in ne zaradi Goloba, KUL-a ali ker imajo jasno predstavo, kaj želijo. Po zaslugi Janše pa imajo zelo jasno predstavo, česa ne želijo … Nikoli niso bili akterji Zoran Janković, Miro Cerar in zdaj Robert Golob, ampak je bil to vedno Janez Janša," je jasen politik, politolog in profesor dr. Igor Lukšič. Da rekordnega števila volilne udeležbe ne gre pripisati zgolj izkazani podpori 'ZA dr. Goloba', temveč bolj 'PROTI Janezu Janši, meni tudi politolog, politik in izkušen televizijski voditelj Aljuš Pertinač, ki nam je zaupal:

"Ljudje so šli na volitve zaradi Janše, ne zaradi Goloba."

"Golob je bil bolj izhod v sili, dejansko in v prenesenem pomenu. Ko pa so ljudje začutili, da iz KUL ne bo nič, so se množično obrnili k njemu, ker si pač niso več želeli Janše na oblasti."

Antijanša sentiment in fenomen Roberta Goloba

Letošnje parlamentarne volitve so bile po besedah dr. Farisa Kočana v kampanjskem smislu relativno atipične, ''saj smo imeli dva konsolidirana bloka - sestavljena iz več političnih strank, kjer stranke niso tekmovale za prevlado znotraj bloka, ampak predvsem v odnosu do drugega bloka (in strank, ki so bile del tega bloka)''. Posledično pa so bili po mnenju dr.

Kočana temu primerni tudi končni rezultati: ''Vodja levosredinskega bloka, Gibanje Svoboda, je ob svoji prepričljivi zmagi pod parlamentarni prag potisnil LMŠ in SAB ter močno oslabil SD in Levico. To se je zgodilo zaradi same narave kampanje, kjer znotraj obeh blokov ni prišlo do jasne diferenciacije med strankami, zaradi česar so imele prednost stranke z močnejšim političnim kapitalom in mrežo (denimo SD, Levica in N.Si)."

Profimedia

"Je pa dr. Robert Golob obe stranki, ki sta na račun ‘lijaka’ in nenapadalne kampanje, s katero LMŠ in SAB ni uspelo pokazati svoje drugačnosti, povabil v vlado in začel postopek konsolidacije liberalne platforme po vzoru LDS (ko je združil štiri stranke). To je tisti pozitivni učinek volitev, saj se očitno dr. Golob in njegova ožja ekipa zavedata, da za kontinuiteto in ‘tek na dolge proge’ potrebuješ močno stranko, ki je prisotna ne samo na državni ravni, temveč tudi na evropski ter predvsem na lokalni ravni.''

"Letos smo imeli četrte zaporedne volitve, katerih rezultat je pomembno krojilo antijanšistično dojemanje naše politične realnosti."

Dr. Peter Gregorčič: "Tokrat dopolnjeno z izpiljenim marketinškim pristopom, osnovanim s pomočjo fokusnih skupin. Glavna posebnost nedavnih volitev je prepričljiva zmaga stranke Gibanje Svoboda z zgodovinskimi 41 mandati v državnem zboru. K rezultatu s tako velikim naskokom mandatov so po mojem mnenju – ironično – prispevali tudi odlični rezultati tretje vlade Janeza Janše. Prav ti rezultati so ob neprestanem zmrdovanju in tarnanju koalicije KUL še dodatno poglobili občutek volivcev, da so štiri KUL stranke nesposobne vladati.

Antijanša sentiment, ki so ga dodatno okrepili nujni ukrepi za zajezitev epidemije covida-19, je vodil v aktivacijo zelo velikega števila politično povsem pasivnih volivcev. Ti so s t. i. strateškim glasovanjem proti strankam vladajoče koalicije iz državnega zbora izločili manjše stranke. Nastala je parlamentarna 'čistina', ki tokrat desnemu volilnemu telesu otežuje (lažno) upanje po sestavi desnosredinske koalicije, če bi se trenutni vladi zalomilo. V državnem zboru namreč ni več 'fluidnih' strank (npr. DeSUS in SNS), ki bi lahko – za posamezne ugodnosti njihovih predsednikov – pristopile v tako vlado."

"Zagotovo je aroganca vlade Janeza Janše ..."

"... do ljudi v vseh fazah covidne krize, predvsem pa aroganca v zadnjih dnevih pred volitvami, pripomogla k temu, da so državljani v dr. Golobu videli pravo nasprotje – razumevanje, strpnost in pripravljenost poslušati … Bilo je mogoče pričakovati odličen rezultat, ni pa bilo vnaprej jasno, da bo zmaga stranke Gibanje Svoboda tako prepričljiva," meni profesorica obramboslovja, političarka in nekdanja obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič.

"Ker sem aktivno sodelovala na volitvah kot zaupnica ene od strank, sem opazila, da je na vseh voliščih izjemno visoka udeležba."

"Člani volilnih odborov so ugotavljali, da prihajajo ljudje, celotne družine, ki običajno niso glasovali. To pomeni, da se je pri državljanih vzbudila želja, da naredijo nekaj s svojim glasom, da naredijo spremembe. Gibanje Svoboda je s to skoraj plebiscitno podporo nase prevzelo odgovornost za uspešnost vodenja bodoče koalicije in preživetja demokracije v Sloveniji," je jasna Jelušičeva.

"Robert Golob je izobražen, inteligenten in ..."

"... ima nekaj izkušenj v politiki (omejenih, pa vendarle).V zadnjem obdobju pa s politiko, zlasti na državni in mednarodni ravni, ni imel stika," pojasnjuje Pertinač. "Delal je v gospodarstvu in roko na srce, delal je predvsem zase."

"Od preteklih zmagovalcev volitev je še najbolj podoben Zoranu Jankoviću, s katerim si žal deli tudi nepoznavanje sistema in političnih procesov."

To se pri oblikovanju vlade in koalicije že kaže, je jasen, Pertinač, ki meni, da bo Golobu na koncu zagotovo uspelo. "Če bo znal in hotel angažirati ljudi, ki razumejo, za kaj gre, kako se stvarem streže in imajo ambicijo, da bi iz te države, in če hočete, iz njegove vlade nastalo kaj več kot zgolj 'antijanša moment', potem bo lahko uspešen, sicer pa ne."

Nauki volitev in skupen pogled naprej

V zadnjih dneh, tednih in mesecih smo spremljali, kako se je Golob lotil sestavljanja nove vlade in katere poteze so padle na politični šahovnici z namenom dostave obljubljenega: gospodarske rasti, transparentnega delovanja, spoštljive komunikacije, prevetritve slovenskega zdravstvenega sistema, premikov na področju stanovanjske problematike, zmanjšanja škodljivih emisijskih izpustov, aktivnejšega prehoda v digitalizacijo in proaktivnega ustvarjanja novih delovnih mest ter zmanjšanja državnega finančnega primanjkljaja. 

"Kot sem napovedal že takoj po volitvah, pričakujem najprej konsolidacijo levega političnega pola," je bil takoj po volitvah jasen dr. Peter Gregorčič, ki je dodal, da je "predsednik največje parlamentarne stranke konsolidacijo tudi uradno potrdil."

"Trenutek je pravi, ker so ključni politični egi, ki so zgolj zaradi lastnih koristi ohranjali povsem personalizirane stranke, izpadli iz parlamenta."

"Zdaj pa so se s tako konsolidacijo, kakršne pred štirimi leti nikakor ne bi moglo doseči, strinjali zato, da ohranijo svoj politični vpliv in položaj." Izbira nekaterih ministrov, predvsem finančnega, nakazuje, je jasen Gregorčič, da bo ena glavnih prioritet nove vlade odnos do državnega premoženja.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Vlada Republike Slovenije (@gov.si)

"Zato me ne bo presenetilo, če bomo priča 'nacionalnemu interesu 2.0'. Naklonjenost, ki jo do novega mandatarja gojijo večinski mediji v državi, bo uresničevanje teh interesov močno olajšala. Če smo se na teh volitvah znebili personaliziranih strank, pa tokratna koalicijska pogodba prinaša nov slovenski fenomen – personalizirana ministrstva. Ta vključujejo 'à la carte' izbrana področja po željah posameznih predsednikov in koordinatorja strank, ki bodo sodelovale v vladi. Zaradi tega novega političnega unikuma resnih reform, ki bi jih Slovenija morala že zdavnaj izvesti, ne pričakujem. Vseeno pa menim, da bo koalicija ohranjala udobno večino, saj ima že največja stranka sama skoraj večino v državnem zboru."

Nauk iz preteklega obdobja je, da ljudje ne marajo prepirov v politiki, da si želijo konstruktiven državni zbor in učinkovito ter operativno vladanje, meni Jelušičeva. "Ljudje so se politično aktivirali, da bi eliminirali politične zdrahe iz svojega vsakdanjika. Hoteli so enkrat za vselej obračunati s politiko nestrpnosti, laži in zavajanja, da bi lahko v miru naprej delali dalje svoje male biznise. Morda je bilo to malce utopično, pa vendar se je pokazalo, da je mogoče aktivirati tudi slovensko volilno telo v večjo politično participacijo, kot smo je bili navajeni v preteklosti."

Twitter/Vlada Republike Slovenije

"Naučili smo se, da je dovolj, da se zgolj na novo pojaviš in so ljudje že pripravljeni projicirati vate vse svoje želje, ambicije, bojazni in strahove. Naučili smo se, da je vsak, ki je v življenju že kaj ustvaril, se za kaj večjega zavzemal, moteč, umazan in preživet," meni Aljuš Pertinač. "Naučili smo se, da imamo raje vrabca na strehi kot goloba v roki. In ne nazadnje, naučili smo se, da vemo, da smo proti, čeprav včasih ne vemo čisto dobro, zakaj; nikoli pa ne vemo, zakaj smo za. Nauk volitev 2022 je torej: v Sloveniji, tako kot na zahodu, nič novega."

Dr. Faris Kočan, raziskovalec na Centru za mednarodne odnose, je jasen, da smo se Slovenci naučili, da volitve niso samo praznik demokracije in priložnost za ‘nagrajevanje/kaznovanje’ dela političnih strank, temveč močno orodje za doseganje sprememb. "Zato bodo tudi stranke pod toliko večjim pritiskom, da upravičijo svoje mandate."

Kakšni so obeti za prihodnost?

Na koncu seveda gledamo naprej. Tam nas, tako vsaj upamo, čaka prihodnost, ki ne bo obremenjena z nenehnimi krizami. Da bo prvi test za stranko prihajajoče lokalne volitve, ki bodo pokazale, kako močno je lahko Gibanje Svoboda na srednji in dolgi rok, je prepričan dr. Faris Kočan. "Spremembe po teh volitvah, ki so bile pomembne predvsem z vidika mobilizacije ljudi in različnih civilnodružbenih organizacij, bodo različne."

"Obrisi koalicijske pogodbe kažejo na to, da bo vlada v prihodnjih letih veliko delala predvsem na okoljskem, energetskem, zdravstvenem in socialnem področju, kar so tudi področja, ki ljudi najbolj skrbijo v vsakdanjem življenju."

"Zdravstvo, splošna draginja, stanovanjska problematika in življenjski standard posameznikov so bili v ospredju te kampanje in očitno bo tako ostalo tudi v prihodnjih štirih letih." Res se zdi preuranjeno postavljati kakršnekoli oprijemljive zaključke, saj smo - vsaj v času klepeta z našimi sogovrniki - še v politično zelo turbulentnem obdobju, a kot se spodobi, vseeno že malce razmišljamo o vsem, kar nam prinaša jutrišnji dan.

Aljuš Pertinač: "Slovenski politiki namreč v tem trenutku manjka ljudi z znanjem, ambicijami in vsaj osnovno idejo, kam to državo peljati, kakšen je cilj."

Stranka Gibanje Svoboda po Pertinačevem mnenju nikakor ne more dostaviti tistega, kar slovenski politiki ta trenutek manjka. "V prvi vrsti zato, ker sploh ne gre za pravo politično stranko, nastala je čez noč in je brez programa, infrastrukture, temeljne politične ideje ter seveda tudi brez kadrov, kar se še najbolj vidi pri sestavljanju vlade, ko bo kot zmagovalka volitev imela praktično najmanj ministrov v vladi."

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.