7. 5. 2022, 19:47

Potrjen uradni izid volitev: zaradi napake v sistemu je prišlo do sprememb!

Bobo

Nekaterim kandidatom vendarle niso dodelili mandata. Poglejte, katerim.

Državna volilna komisija je soglasno sprejela zapisnik o ugotovitvi končnega izida državnozborskih volitev. Razdelitev števila mandatov po kandidatnih listah sicer ostaja enaka, spremenilo pa se je šest mandatov, ki se dodelijo kandidatom kandidatnih list v posameznih volilnih enotah, so sporočili iz Državne volilne komisije.

Državna volilna komisija je v postopku ugotavljanja izida volitev poslancev v državni zbor skrbno preverila izide volitev, ki so jih ugotavljale volilne komisije volilnih enot.

"Pri dodatnem preverjanju izida volitev na državni ravni s strani neodvisne strokovne skupine se je izkazalo, da je v petih volilnih enotah prišlo do spremembe pri delitvi mandatov, ko so se upoštevali ostanki glasov na ravni države," so zapisali.

Sprememba šestih mandatov

Razdelitev števila mandatov po kandidatnih listah sicer ostaja enaka, spremenilo pa se je šest mandatov, ki se dodelijo kandidatom kandidatnih list v posameznih volilnih enotah. Ti mandati se bodo tako dodelili drugim kandidatom istih kandidatnih list, ki so kandidirali v drugih volilnih enotah.

  • V stranki Gibanje Svoboda sta tako mandat prejela kandidata Franc Props in Tine Novak, nista pa ga prejela Tomaž Lah in Jurij Lep.
  • V SDS sta mandat prejela Alenka Helbl in Dejan Kaloh, nista pa ga prejela Maja Kocjan in Andrej Kosi.
  • V NSi je mandat prejel Janez Žakelj, ni pa ga prejel Klemen Matko.
  • V stranki Levica pa je mandat prejela Tatjana Greif, ne pa Ana Černe.

Kot so ugotovili strokovnjaki iz podjetij Intelcom in Genis ter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so različni računalniški programi pravilno izračunali mandate, ki se dodeljujejo v skladu z 90. in 91. členom zakona o volitvah v državni zbor, kot tudi število mandatov, ki po 92. in 93. členu tega zakona pripada vsaki izmed kandidatnih list, ki je dosegla volilni prag.

Prvič v zgodovini države se je pripetila takšna situacija

Do razhajanj pa je prišlo pri izbiri kandidatov znotraj posameznih list na podlagi 93. člena zakona, kar posledično pomeni spremembo pri izbiri posameznih kandidatov znotraj kandidatnih list, pojasnjuje Državna volilna komisija.

Obstoječi informacijski sistem za podporo pri ugotavljanju izida oziroma razdelitve poslanskih mandatov, ki je bil uporabljen tudi na državnozborskih volitvah leta 2014 in 2018, je tako sicer pravilno izračunal razdelitev mandatov na ravni volilnih enot, do napake pa je prišlo ob ugotavljanju izida oziroma razdelitve mandatov na ravni države.

"Na letošnjih volitvah v državni zbor se je namreč zaradi visokega števila glasov, ki jih je prejela kandidatna lista Gibanje Svoboda, in nizkega števila kandidatnih list, ki so presegle parlamentarni prag, pripetila situacija, ki je na dosedanjih volitvah še ni bilo," pravi Državna volilna komisija.

Strokovnjaki so ob dodatnem preverjanju izidov volitev ugotovili, da obstoječa programska oprema vsebuje napako v d'Hondtovem sistemu dodeljevanja dodatnih mandatov po upoštevanju ostankov glasov na ravni države.

Zato je prišlo do nepravilnega izračuna na podlagi 93. člena zakona v primeru, ko je ena od list po d'Hondtovem sistemu prejela osem ali več mandatov.

Na volitvah leta 2014 in 2018 se to ni zgodilo, zato se takrat ta napaka ni udejanjila in torej ni vplivala na izide. Na letošnjih volitvah pa sta dve listi, Gibanje Svoboda in SDS, dobili osem ali več tovrstnih dodatnih mandatov, zato se je pripetila omenjena napaka.

Kaj je napaka povzročila?

Povzročila je, da se je pri dodeljevanju 81. mandata, ko je lista Gibanje Svoboda dosegla osmi dodatni mandat, vrstni red ponovil pri vseh listah, namesto da bi se samo pri tej listi.

Preostalih sedem mandatov je bilo tako dodeljenih pravim listam, vendar kandidatom iz napačnih volilnih enot. Premešan je bil vrstni red volilnih enot, po katerih se dodeljuje mandate, pojasnjujejo v Državni volilni komisiji.

Ročno preverjanje

Napaka je bila nato odpravljena in izračuni ponovno izvedeni. Poleg tega je bilo z ročnimi izračuni izvedeno še dodatno preverjanje postopka dodeljevanja mandatov po d'Hondtovem sistemu, s katerim se je potrdilo pravilnost novih izračunov, so pojasnili v Državni volilni komisiji.

Zapisnik bo objavljen v uradnem listu, poleg tega pa ga bosta predsednik Državne volilne komisije Peter Golob in direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko v nedeljo predala predsedniku republike Borutu Pahorju. Pahor bo podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje državnega zbora, ki bo v petek, 13. maja.

Rekordna volilna udeležba

Po podatkih Državne volilne komisije je bilo na volitvah oddanih 1.203.373 glasovnic, od tega jih je bilo veljavnih 1.192.293. Volilna udeležba je bila 70,79-odstotna.

Volivci so najvišjo, 34,45-odstotno podporo, namenili Gibanju Svoboda, ki je tako dobila 41 poslanskih mandatov. V državni zbor so se uvrstile še SDS s 23,48-odstotno (27 mandatov), NSi s 6,86-odstotno (osem mandatov), SD s 6,69-odstotno (sedem mandatov) in Levica s 4,46-odstotno podporo (pet poslancev).

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.