Turistična atrakcija: takšne hiše, kot jo imajo na Ptuju, ni nikjer na svetu (FOTO)

Kurentovanje velja za največji evropski pustni prikaz etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu rečemo tudi peti letni čas. Gre za ljudski običaj, ki je značilen za Ptujsko območje, vse do Haloz in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Decembra 2017 so bili t. i. Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, leta 2016 pa je popotniški vodič Lonely Planet Kurentovanje razglasil za 7. najboljši karneval na svetu ter ga postavil ob bok Riu in Benetkam.

Kurentova hiša

Točen izvor in časovno obdobje nastanka kurenta oziroma koranta sicer nista povsem znana, obstaja pa najbrž že od prvih naselbin Ptujskega območja. Nekateri ga povezujejo s poganskimi verovanji, enačijo s predniki Slovencev, spet drugi z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju. Z namenom njegove zaščite, sta Zveza društev kurentov in ptujska občina lanskega februarja na Ptuju odprla Kurentovo hišo, ki predstavlja in postavlja kurenta na pomembno mesto zgodovinskega pomena. 

Kurentova hiša se nahaja Murkovi ulici 7 in je plod prizadevanj društev, ki ohranjajo tradicijo kurenta in njegovega obredja. "Gre za naložbo v javno kulturno in turistično infrastrukturo, ki je širšega družbenega pomena, saj omogoča razvoj, oživljanje in nadgradnjo kulturnih ter turističnih vsebin v mestu," je zapisano na spletnih straneh ptujske občine.

Ogled kurenta skozi vse leto

Pust se na Ptujskem že dobri dve desetletji tradicionalno začenja z nočnim kurentovim skokom na svečnico, 2. februarja, ko se kurenti zberejo ob ognju na domačiji princa karnevala. Letošnje že 64. Kurentovanje bo v najstarejšem slovenskem mestu uradno potekalo od 3. do 13. februarja, kar je cel teden prej kot lani.

Kurentova hiša je v celoti posvečena kurentu, gre za čudovit in digitaliziran muzej, ki je poučen in znanstven, obenem pa na poljuden način prikaže kurentovo dediščino, ki je ta prostor tako močno zaznamovala. Predsednik Zveze kurentov Aleš Ivančič je prepričan, da "z interaktivnim muzejem na našo kulturno dediščino opozarjajo tudi tiste, ki na Ptuj prihajajo izven pustnega časa," je povedal v intervjuju za Metropolitan.si

"Obiskovalci, ki so prihajali na Ptuj zunaj časa kurentovanja, niso mogli v popolnosti začutiti edinstvene zgodbe naše prostorske etnografije in dediščine. Kurentova hiša je bila zato namensko ustvarjena za to, da se domači in tuji obiskovalci, ter ne nazadnje tudi mi, ki živimo v tej regiji, na poučen, poljuden ter na znanstveni način, izobrazijo in spoznajo kurenta in druge etnografske like z območja," nam je povedal Ivančič.

Doživetje Ptuja je še boljše!

Muzej je sodobno razstavišče in prezentacijski prostor, ki s svojimi vsebinami privabi na ogled vse kategorije obiskovalcev skozi vse leto. Poleg dviga ozaveščenosti prebivalcev o pomenu kulturne dediščine, pa oživlja tudi mestno središče in izboljšuje turistično ponudbo mesta Ptuj, s poudarkom na kulturnem turizmu. V muzeju je lahko istočasno največ 15 obiskovalcev. 

Z odprtjem Kurentove hiše so se Zvezi kurentov Slovenije uresničile sanje, da bi dokončno povezali naše starodavno slovensko mesto z likom kurenta. Kot je še dejal Ivančič, gre tudi za njih za neko popolnoma novo izkušnjo, iz katere se veliko učijo.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol