Pozor, kupci so zdaj izpostavljeni še temu: gre za pojav, ki lahko dodatno osiromaši že tako plitve žepe

Marsikatero gospodinjstvo že težko sledi vsem podražitvam, zdaj pa opozarjajo še na en pojav, ki še dodatno poslabša položaj kupcev oziroma potrošnikov.

Jasno je, da cene izdelkov in storitev še kar naraščajo, razlogov za to pa je več - podražitev energentov in surovin je vsekakor med njimi. To pa še kako vpliva na potrošnike, ki se jim zdi, da za svoj denar dobijo čedalje manj. Na nov trend so opozorili tudi pri hrvaški potrošniški platformi "Halo, insektore." Gre za nov pojav, ki ga imenujejo cheapflacija.

"Vse pogosteje nas sprašujete o novih primerih prikrajšanja potrošnikov, spremembah kakovosti izdelkov, zmanjševanju količin ali zaposlovanju cenejše tuje delovne sile v restavracijah in hotelih: ‘Kaj nam sploh počnejo?’ Če še niste vedeli, se ta najnovejša vrsta ‘trenda’ v trgovini, turizmu, gostinstvu … imenuje ‘cheapflacija’," so uvodoma zapisali na svojem Facebook profilu.

"Angleška beseda cheapflation (hrv. čipflacija) je pravzaprav ekonomski pojav, ki se kaže na dva ključna načina, pri čemer oba neposredno škodujeta kupcem z nižjimi prihodki. Kot ste verjetno že opazili, cene najcenejših blagovnih znamk (t. i. ‘budget’ izdelki) v zadnjem času rastejo precej hitreje kot cene premium izdelkov. To se dogaja zato, ker imajo trgovci pri dražjih izdelkih večje marže, ki jih lahko znižajo za blaženje inflacije, medtem ko pri najcenejših izdelkih tega ni mogoče storiti, zato se vsak strošek takoj prenese na potrošnika.

Poleg tega proizvajalci kakovostne sestavine nadomeščajo s cenejšimi alternativami, da bi ohranili enako prodajno ceno. Na primer, namesto masla uporabljajo palmovo olje ali pa zmanjšujejo delež mesa v predelanih izdelkih."

Dodali so še, da ljudje z nizkimi dohodki nimajo kam ‘preklopiti’, saj že kupujejo najcenejše možnosti, medtem ko lahko premožnejši prihranijo tako, da preidejo s premium na standardne blagovne znamke. Ob tem potrošnik z nizkimi prihodki plača enako (ali celo več) za izdelek, ki je prehransko slabši ali slabše kakovosti, kar je pravzaprav ‘skrita’ oblika inflacije. Vse to na koncu vodi tudi do večjega števila obolelih za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kar dodatno obremenjuje državni proračun zaradi večjih izdatkov za zdravstvo.

"Trend ni opazen le v trgovinah, temveč tudi v turizmu in gostinstvu. Po najnovejših raziskavah 66 % državljanov meni, da za isto ceno dobijo slabšo nastanitev ali manj kakovostne turistične storitve kot prej. To se kaže tudi pri organizaciji različnih šolskih ekskurzij, maturantskih potovanj in izletov. Otroci dobijo manj in slabše, starši pa plačajo več.

Pojem cheapflacije se pogosto kaže tudi v kakovosti in številu zaposlenih v restavracijah in hotelih, kjer vse pogosteje delajo cenejši tuji delavci z nižjo usposobljenostjo, ob hkratnem zviševanju cen storitev, kar neposredno vpliva na uporabniško izkušnjo. Ste tudi vi postali ‘žrtev’ cheapflacije? Kaj ste doživeli? Imate kakšen primer? Kako to vpliva na vaš gospodinjski proračun? Ali v trgovini 21. stoletja sploh še obstaja morala?," so se spraševali na koncu zapisa.

Preberite še:

Objava je sprožila številne odzive državljanov, ki so delili svoja mnenja: "Kdaj pa je sploh bila morala v proizvodnji in trgovini? Oboji gledajo na svoj interes. Kupec pa sam odloča, kaj in koliko bo kupil. Na splošno se proizvaja preveč hrane. Količine, ki so na voljo v trgovinah, ne ustrezajo dejanski porabi. To je psihologija trgovine. Če vidiš le dve glavi solate, kupec samodejno pomisli, da v trgovini ni ničesar, čeprav sploh ni pogledal solate. Zato greš raje v trgovino s polnimi policami, ker imaš občutek izbire. Da velik del tega na koncu konča v smeteh, pa plačajo kupci. Prav zaradi domnevno potrebnih količin in cenejše proizvodnje trpi kakovost," je zapisala ena uporabnica. "Včasih bi kupila kremšnito, a ko sem prebrala sestavine, nikoli več. Glavne sestavine sploh ni, ostalo pa je sam strup," je dodala druga. "Naj kar dražijo, saj jim to dovolimo," so se glasile žalostne ugotovitve v komentarjih.