A.B. | 17. 12. 2021, 14:10
Pripravite se, sledi podražitev hrane: ''Situacija je izjemno resna, potrebujemo hiter odziv''
Izteka se leto 2021, ki je v vseh pogledih pretreslo najrazličnejše dejavnosti in panoge po svetu. Burno je bilo tudi v prehranskem sektorju, a posledic tega, po mnenju strokovnjakov, slovenski potrošniki še nismo občutili tako močno, kot bomo, po nekaterih napovedih, že v prvem četrtletju prihodnjega leta. Dejstvo je, da so se cene krmnih mešanic za živali, energentov, embalaže in logistike močno povišale že v letošnjem letu, posledično je nastal tudi večji strošek dela. A to zaenkrat najbolj občutijo kmetje, ki že dlje časa kličejo na pomoč, da je takšno neravnovesje med stroškom pridelave hrane in končno ceno, ki jo določijo trgovski giganti, pogubno. Vse več kmetov zato opušča kmetijsko dejavnost, kar vodi v povečanje težav na področju slovenske samooskrbe.
V letošnjem letu, ki je bilo v vseh pogledih povezano z aktualno zdravstveno problematiko epidemije Covid-19, smo lahko med drugim spremljali višanje cen surovin in energentov, prihajalo je do različnih logističnih težav, višali so se stroški dela. Česar Slovenci doslej še nismo tako močno občutili, pa je povišanje cen prehranskih izdelkov - kar pa nas, po besedah Tatjane Zagorc, direktorice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, čaka v naslednjem letu.
''Če smo prej govorili samo o surovinah, zdaj govorimo o celotnem sklopu, ki se nam draži. Na drugi strani pa imamo prepočasen odziv naših kupcev, torej trgovin, javnih naročnikov in drugih sistemov, ker mislijo, da je to ena manjša podražitev, en manjši vpliv, ki ga bomo preživeli,'' je dejala Zagorčeva in opozorila, da so zadeve precej resnejše in da se moramo nanje predvsem hitro in primerno odzvati: ''Kmetijska in živilska podjetja nas opozarjajo na to, da je situacija izjemno resna in da potrebujemo hiter odziv, hiter prenos cen naprej po verigi, sicer se bodo podjetja zlomila.''
Da je situacija resna, pa že dlje časa opozarjajo tudi slovenski kmetje, ki so se že pred pandemijo - a še toliko bolj med njo - začeli soočati s težavami, kot so dražje krmne mešanice za prehrano živali, dražji energenti, dražja embalaža, dražja logistika in povečani stroški dela. Ob vseh perečih podražitvah pa je njihov zaslužek danes manjši kot pred leti. Razlog? Močno zaostajanje odkupnih cen, ki so ponekod celo nižje kot pred letom 2015.
Potrošniki zaenkrat nismo bili na udaru astronomskega višanja cen na trgovinskih policah (za primerjavo: cene prehranskih izdelkov so bile v letošnjem novembru v primerjavi z lanskoletnim v povprečju višje za 1,1 odstotek), a to se utegne spremeniti že v prvem četrtletju leta 2022, če se trgovci odločijo za zvišanje prodajnih cen. A Zagorčeva pri tem opozarja na še eno težavo: zvišanje cen prehranskih izdelkov bo vsekakor močno vplivalo na socialno blaginjo ljudi, zato je nujno, da se pred sprejemanjem nadaljnjih odločitev v agroživilski industriji vzpostavi tesno sodelovanje med resornim kmetijskim ministrstvom in ostalimi ministrstvi, saj bodo le tako lahko učinkovito spremljali spremembe na trgu in se nanje odzvali s primernimi socialnimi politikami.
Kljub temu, da smo v skupnem seštevku novembrske podražitve v primerjavi z lanskoletno zabeležili 1,1- odstotno rast cen, pa velja podrobneje pogledati, katere prehranske skupine so bile cenovno najbolj na udaru: v letošnjem novembru smo zabeležili 7-odstotno rast cen sadja in 1,9-odstotno rast zelenjave. Največji skok navzgor se je zgodil pri ceni krompirja in sicer za kar 25 odstotkov. Olja in maščobe sta se v primerjavi z lanskoletnim novembrom podražila za 3,6 odstotka, kruh in izdelki iz žit za 2,8 odstotka, perutnina pa za 0,3 odstotka. Ob tem je potrebno izpostaviti izjemo pri ceni svinjskega, govejega in telečjega mesa, ki se je pocenilo in sicer: svinjsko meso je bilo v letošnjem novembru v primerjavi z lanskoletnim cenejše za 8,5 odstotka, goveje in telečje meso pa za 1,1 odstotek.
Čeprav se podražitev v prehranski industriji napoveduje že dlje časa, pa trgovci o dvigu cen zaenkrat molčijo. Trenutno naj bi potekala intenzivna pogajanja, ob katerih pa trgovci še vedno stremijo k temu, da kupcem zagotovijo ugodne in konkurenčne cene ter številne akcije - kar bi bilo za potrošnike vsekakor ugodno, precej manj pa za kmete. Nekateri med njimi so namreč zaradi nevzdržnih pogojev že opustili svojo kmetijsko dejavnost, nadaljnje slabšanje razmer in opuščanje kmetovanja pa bi lahko Slovenijo pripeljalo do naslednje velike ovire: težave s samooskrbo.
