Kdo je v Sloveniji najbolj srečen, ali dela več moških ali žensk, v kateri regiji je največ zaposlenih?

Praznik dela oziroma 1. maj vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. V sindikalnih in delavskih organizacijah tudi letos poudarjajo pomen zaznamovanja delavskega boja, a vse bolj jasno postaja, da se zaradi tehnološkega napredka in hitrega razvoja umetne inteligence nad številnimi delovnimi mesti zbirajo črni oblaki.

Brezposelnost v Sloveniji

Lani je bila stopnja brezposelnosti v EU-27 5,9-odstotna, najnižja v zadnjem desetletju. Najnižja je bila na Češkem (2,2 odstotna), najvišja pa v Španiji (12,6 odstotna). V Sloveniji je bila s 3,9 odstotki za 2,0 odstotne točke nižja od povprečja EU-27.

Lani je bila stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji 77,9-odstotna, kar je za 3,2 odstotne točke nad povprečjem EU-27. 

Po podatkih SURS-a je bilo v marcu pri nas brezposelnih približno 32.000 oseb, starih 15–74 let. Od tega je bilo 52 odstotkov moških in 48 odstotkov žensk.

Najbolj delovno aktivni in najvišje plače

Lani je bilo med delovno aktivnimi največ ljudi iz poklicne skupine strokovnjaki, teh je bilo 210.919 ali 23 odstotkov vseh delovno aktivnih. V tej poklicni skupini je bilo 60 odstotkov žensk.

Najvišje povprečne mesečne neto plače so v 2021 imeli zaposleni v poklicni skupini zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji (2.061 EUR), sledili so strokovnjaki (1.744 EUR).

Delo ob vikendih

V letu 2021 je ob sobotah običajno delalo 13,5 odstotkov delovno aktivnih (15–64 let), ob nedeljah pa 7,6 odstotkov. Oba deleža sta bila pod povprečjem EU-27, ta znaša 21,7 odstotkov oziroma 11,5 odstotkov.

Po drugi strani pa je bil delež delovno aktivnih v Sloveniji, ki so običajno delali ponoči (5,9 odstotkov), nad povprečjem EU-27 (4,3 odstotkov).

 

Delovna aktivnost po regijah

Stopnja delovne aktivnosti med osebami v starostni skupini 20–64 let je bila najvišja v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji (pri obeh nad 80 odstotki), najnižja pa v posavski, zasavski in obalno-kraški regiji (v vseh pod 75 odstotki).

V vseh statističnih regijah je bila stopnja delovne aktivnosti med moškimi višja kot med ženskami.

Dijaki in študenti najbolj zadovoljni z življenjem  

Lani so bili s svojim življenjem najbolj zadovoljni dijaki in študenti, v povprečju so svoje zadovoljstvo ocenili z 8,0 (na lestvici 0–10). Na drugem mestu so bili samozaposleni in zaposleni (povprečna ocena 7,8). Obe skupini sta zadovoljstvo z življenjem ocenili za pol odstotne točke bolje kot pred desetletjem, a nekoliko slabše kot v 2021, ko sta bili z življenjem najbolj zadovoljni v zadnjih desetih letih (samozaposleni: 8,1, zaposleni: 7,9).   

V prekarnih oblikah skoraj četrtina mladih   

Lani je bila nekoliko manj kot četrtina (24 odstotkov) delovno aktivnih mladih (15–29 let) vključena v prekarne oblike dela, od tega jih je 82 odstotkov delalo prek študentskega servisa, desetina prek agencije za posredovanje dela, 8 odstotkov pa je bilo zaposlenih za krajši delovni čas.

Pri zadnjih je šlo za osebe, ki niso našle dela z daljšim delovnim časom, oziroma samozaposlene, ki niso imeli zaposlenih in so delali večinoma za eno stranko.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord