12. 5. 2022, 12:15 | Vir: STA

Ali bi zdržali dva dni brez mesa?

Profimedia
Ali bi zdržali dva dni brez mesa? (foto: Profimedia)

Mladi opozarjajo, da Slovenci zaužijemo več mesa od evropskega povprečja. Se tudi vam ob zrezku pocedijo sline?

Mladi za podnebno pravičnost so na predstavnike političnih strank naslovili apel za izvedbo dveh dni brez mesa v javnih institucijah, s čimer želijo nasloviti reševanje globalne prehranske krize kot posledice vojne v Ukrajini. Apel je podpisalo več kot 25 najrazličnejših organizacij, so sporočili.

"Predstavnike političnih strank smo pozvali, da ukrep prenesejo v prakso in ga uvedejo v parlamentu in drugod v javni upravi. Proizvodnja živalskih izdelkov namreč zahteva ogromno količino prostora in poseganja človeka v naravo. Večina hrane na svetu je namreč proizvedena za hranjene živali," so nanizali.

Fotomontaža

Zaužijemo 20 kilogramov mesa več od evropskega povprečja

Ukrep po njihovih navedbah ne bo rešil vseh težav, je pa prvi korak k prehodu na pretežno rastlinsko prehrano, s čimer bi izboljšali lastno zdravje, razbremenili okolje in omogočili kakovostno življenje zanamcem. Na to so opozorili tudi v luči ruske vojne v Ukrajini, ki bi lahko ogrozila svetovne zaloge hrane, saj sta Ukrajina in Rusija ključni proizvajalki kmetijskih proizvodov.

Kot so navedli, povprečni prebivalec Slovenije zaužije slabih 90 kilogramov mesa na leto, kar je skoraj 20 kilogramov več od povprečja EU. "Dva dneva na teden brez mesa bi pomenila, da bi v Sloveniji v povprečju letno pojedli dobrih 60 kilogramov mesa na prebivalca, kar pa je še vedno okoli trikrat več od priporočil znanstvene skupnosti za zdravje ljudi in planeta," so zapisali.

Največ pridelane hrane porabimo za krmo

Ob tem so opozorili, da smo v Sloveniji za krmo rejnih živali leta 2018 porabili 351.000 ton koruze in 67.000 ton pšenice, za prehrano ljudi pa 221.000 ton pšenice in 23.000 ton koruze. "Rejne živali torej porabijo približno dvakrat več žit kot ljudje," so pojasnili.

Dodali so, da "za proizvodnjo krme za rejne živali zapravimo približno 66 odstotkov orne zemlje, kar pomeni, da več kot 100.000 hektarjev orne zemlje uporabljamo neučinkovito, živinoreja pa je zaradi neučinkovitosti krmljenja rejnih živali odgovorna za največ zavržene hrane v živilsko-prehransko-oskrbovalni verigi".

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.