Ali lahko spletna vplivnica reši komunikacijski neuspeh vlade?

Družbena omrežja lahko iz politika naredijo zvezdo ali ga pokopljejo. Pred kratim je premier Robert Golob zaradi novih instantnih komunikacijskih poskusov doživel hud plaz kritik. Ali naši politiki znajo učinkovito uporabljati moč družbenih omrežij? In kako je v tujini? Ali lahko spletna vplivnica reši komunikacijski neuspeh neke vlade ali stranke? Ali lahko forma napolni prazne mape z vsebino? Za Tednik je odgovore na tovrstna vprašanja iskala novinarka Jasn Krlić Vreg.

"Ni strategije in je obupen poskus zapeljevanja," je svoje razumevanje objav na družbenih omrežjih povzel Leon Magdalenc, publicist in trener javnega nastopanja. "Očitno politiki brez družbenih omrežji ne morejo več. Zanimivo se mi zdi, da si je očitno ta vlada oziroma sedanji premier izbral Instagram kot ključno orodje za informiranje javnosti," pa je dejal dr. Dan Podjed, antropolog.

"Družbena omrežja so všečna, pa hkrati nimajo prostora za napake in se čez noč lahko prelevijo v nočno moro. Lahko tudi v svetovni fenomen, tudi temu smo bili že priča," je pojasnila Tjaša Bogeljić Grahek iz Webfluential Slovenija. Državljani od vlade pričakujemo, da poskrbi za ustrezen zdravstveni, gospodarski in družbeni sistem in da nam te odločitve predstavljajo na način, da jim zaupamo.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Robert Golob (@_robertgolob_)

Instagram kot sredstvo sporočanja, ki ga je izbral premier Golob, pa ima svojo posebnost, in sicer da je podoba pogosto pomembnejša od vsebine. Slovenska vlada seveda ni edina, ki se zanaša na Instagram in druga družbena omrežja. Tuji voditelji uporabljajo vplivnostni marketing - to pomeni, da se na družbenimh omrežjih povežejo s kredibilnimi vplivneži, ki jim sledilci zaupajo in imajo močan vpliv na oblikovanje javnega mnenja.

Eden izmed prvih uporabnikov vplivnostnega marketinga na družbenih omrežjih je bil Barak Obama, ki je leta 2007 v svojo komunikacijsko strategijo vključil komuniciranje preko MySpacea, Facebooka, Twitterja in YouTuba. "Ne pomeni, da če boste imeli ogromno sledilcev, da boste imelu tudi ogromno volivcev. Včasih se zgodi ravno nasprotno. Lahko si politični grob izkopljete s svojim profilom," je komentiral Podjed.

Volivcem se je s pomočjo družbenih omrežjih in vplivnostnega marketinga približal tudi Joe Biden. Kredibilne vplivneže mu je zagotovila ekipa strokovnjakov. Pri nas pa je številne dvome vzbudila vplivnica Samanta Cimerman, ki jo je v vladne dvore pripeljala premierjeva partnerka Tina Gaber. Vplivnica ima večino sledilcev iz tujine, največ iz Združenih držav in Indije, slovenskih sledilcev pa praktično nima.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Robert Golob (@_robertgolob_)

"Instagram je orodje, ki prekrije resničnost s filtrom. Tudi nasmejani obraz ni nujno tisto, kar prikazuje dejansko resničnost. To je tisto, kar me najbolj skrbi: da so tovrstna sporočila filtrirana, selekcionirana in da novinarji nimajo več koga kaj vprašati," je skrb izrazil Podjed, ki je tudi povedal, da je bila Samanta Cimerman tista, ki je Golobu svetovala, naj se na objavah na družbenih omrežjih več smeji.

Hitro objavimo nekaj, kar se izkaže za hudo napako, zato si je potrebno poiskati dobre svetovalce za komunikacijo, je prepričan Podjed. Dokler ne bo zaupanja znotraj same vlade, ga ne moramo pričakovati niti med vlado in državljani, kljub številnim družbenim omrežjem, vplivnicam in tako imenovanim strokovnjakom za družbena omrežja, je zaključila novinarka Jasna Krljić Vreg.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord