Težava samostojnih podjetnikov: številne banke zahtevajo odprtje poslovnega računa, a zakonsko to sploh ni potrebno

Nedavno je Finančna uprava RS nekaterim registriranim samostojnim podjetnikom oziroma poslovnim subjektom razposlala obvestilo glede uporabe osebnega računa za poslovni namen. V obvestilu so navedli, da morajo poslovni subjekti za opravljanje dejavnosti imeti odprt transakcijski račun za poslovni namen, zato morajo banki ali hranilnici, pri kateri imajo že odprt osebni račun, sporočiti, da ga uporabljajo za poslovni namen, ali pa odpreti nov transakcijski račun za opravljanje dejavnosti pri katerikoli banki ali hranilnici.

Iz Fursa so nam dodatno pojasnili, da ima poslovni subjekt – fizična oseba, ki opravlja dejavnost, skladno z določili Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPIaSSIED) možnost, da za poslovne namene uporablja svoj osebni račun, vendar mora uporabo tega osebnega računa za opravljanje dejavnosti sporočiti svojemu ponudniku plačilnih storitev v Sloveniji.

V nadaljevanju so nam še pojasnili, da so obvestilo prejeli tisti poslovni subjekti, ki imajo le osebni račun. Ti morajo sedaj svoje ponudniku plačilnih storitev v Sloveniji (banki) sporočiti, da osebni račun uporabljajo tudi za poslovne namene. Imajo pa tudi možnost, da za poslovni namen uporabljajo posebni račun.

Nekatere banke zahtevajo poslovni račun, druge spet ne

Kljub zakonu, ki dovoljuje poslovanje z osebnim računom, pa imajo le redke banke to možnost. Iz Nove KBM so nam tako sporočili, da morajo imeti fizične osebe za opravljanje dejavnosti odprt ločen, poslovni transakcijski račun. Strankam v tem primeru v Novi KBM tako svetujejo odprtje Paketa Smart Start, ki za enotno mesečno nadomestilo 6,99 evra vključuje vodenje poslovnega računa, uporabo poslovne spletne, elektronske ter mobilne banke ter izdajo debetne kartice Visa. Za nove stranke imajo sicer tudi ugodnost, da omenjeni paket prvih šest mesecev vodijo brezplačno.

Podoben odgovor smo prejeli tudi iz Delavske hranilnice, kjer so zatrdili, da banka ne ponuja enotnega transakcijskega računa za osebne namene in opravljanje poslovne dejavnosti. Sporočilo so pospremili z razlago, da v kolikor stranka uporablja osebni račun tudi za poslovne namene, osebni račun ni več predmet varovanja osebnih podatkov in je tako javno objavljen v AJPES. Dodali so tudi, da bodo vse osebne transakcije avtomatično razkrite finančni upravi ter da bodo stroški računovodskega servisa zaradi ločevanja osebnih in poslovnih izdatkov višji. Glede cene so le zapisali, da so te konkurenčne ponudnikom, ki ponujajo skupni račun.

Tudi iz SKB so sporočili, da poslovnim subjektom ponujajo ločeni poslovni račun. Po njihovi politiki je namreč osebni račun namenjen zgolj za osebno uporabo.

Poslovanje z osebnim računom omogoča NLB

Nova ljubljanska banka pa ima drugačno politiko. Kot so pojasnili, v NLB ne zahtevajo uporabe zgolj poslovnega računa. "Razumemo potrebe tega specifičnega segmenta strank in jim zato omogočamo uporabo računa za osebno-poslovni namen," so zapisali. Tako lahko samostojni podjetniki in zasebniki z manjšim obsegom poslovanja uporabljajo isti račun ali paket za poslovni in osebni namen. Stranka tako z vodenjem osebno-poslovnega računa nima nobenih dodatnih stroškov. 

Pri tem gre predvsem za tiste samostojne podjetnike in zasebnike, ki jim za opravljanje bančnega poslovanja zadostujejo produkti/storitve za fizične osebe in za svoje poslovanje ne potrebujejo kompleksnejših poslovnih rešitev, "v trenutku odpiranja osebnega računa ali paketa za osebno-poslovni namen pa ne zaprosijo za kako naložbo za poslovni namen". Tako se lahko odločijo za samostojni NLB Osnovni račun ali pa izberejo enega od njihovih paketov za fizične osebe.

Gre za nepotrebno plačevanje? Odgovarja Banka Slovenije

Za odgovor, zakaj nekatere banke ponujajo zgolj poslovni račun, smo se obrnili na Banko Slovenije. Ti so, tako kot na Fursu, uvodoma pojasnili, da pogoje in pravila za opravljanje plačilnih storitev ureja ZPIaSSIED. Uporabo osebnega transakcijskega računa za opravljanje poslovne dejavnosti pa pa fizičnim osebam kot samostojnim podjetnikom dovoljuje Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2). Slednji določa tudi obveznost nakazovanja plačil in prejemkov v okviru opravljanja poslovne dejavnosti samostojnih podjetnikov in pravnih oseb na transakcijske račune ter tudi obveznosti ponudnikov plačilnih storitev v zvezi s tem.

"ZPlaSSIED sicer definira transakcijski račun in določa, kdo lahko tak plačilni račun vodi. Pri tem ZPlaSSIED določa zgolj, da banka odpre transakcijski račun za namene izvrševanja plačilnih transakcij in druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika, ne vsebuje pa omejitev glede uporabe transakcijskega računa za opravljanje dejavnosti. Dodatno ZPlaSSIED ureja obveznost bank, kako uporabnikom posredujejo informacije o nadomestilih, ki jim jih zaračunavajo, medtem ko je določanje višine in načina zaračunavanja nadomestil pri nudenju plačilnih storitev odločitev bank samih," so nadaljevali. 

Omenjeni zakon pa določa, da morajo banke davčnemu organu pošiljati podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb in o prilivih teh oseb na ter računih zaradi pridobivanja podatkov, potrebnih za pobiranje davkov. To za banke pomeni drugačna in dodatna opravila glede na siceršnjo naravo transakcijskega računa. 

Poleg tega morajo banke Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) omogočiti javen dostop do podatkov o transakcijskih računih poslovnih subjektov. Tudi to od banke zahteva dodatne postopke, saj so na podlagi ZPIaSSIED dolžne, da AJPESU tekoče zagotavljajo podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov. 

"Dodatno izpostavljamo, da ZPlaSSIED bankam ne nalaga obveznosti odpiranja transakcijskih računov (z izjemo osnovnega plačilnega računa, ki ima poseben namen), zato so banke tiste, ki določajo pogoje poslovanja s transakcijskimi računi, ki jih vodijo za svoje stranke, vključno z nadomestili," so še zaključili,

Vse odvisno od politike banke

Tudi v Združenju bank Slovenije so razložili, da gre pri odpiranju transakcijskega računa za poslovno odločitev banke, ali bo s stranko poslovno sodelovala ali ne. Dodatno so pojasnili, da AJPES pogojev ter vodenja transakcijskih računov pri bankah ne določa. "Torej se banke in hranilnice skladno s svojo poslovno politiko odločajo, kakšne račune bodo nudile in ali omogočajo uporabo osebnih računov za poslovne namene."