Češka pivska kultura očarala Slovenko: v hmeljevem napitku našla navdih za uspešno poslovno idejo

Rojena Škofjeločanka, vmes Ljubljančanka, priseljena Kamničanka, v resnici pa velika svetovljanka Ksenija Mravlja, s katero smo se med pogovorom tikali, je izjemno zanimiva sogovornica. Že več kot deset let se njen svet vrti okoli turizma, ki ga je lepo povezala z ljubeznijo do francoščine in češčine. Tako danes lepote naše dežele predstavlja enim in drugim. Za Čehe je ena redkih, če ne edina vodnica pri nas, ki jih po Sloveniji vodi v njihovem maternem jeziku.

Ob študiju francoščine in češčine je dodobra spoznala in vzljubila kulturo ene in druge dežele. Pol leta je živela v Franciji pri enem izmed vinarjev, kjer je njeno piljenje jezika postalo odlično orodje za spoznavanje z vini, ki jo izjemno zanimajo še danes. Ko pa je v času študija živela na Češkem, se je v kozarcih penilo pivo, ki jo je prav tako pritegnilo. Oboje – poudari sogovornica – v zdravi meri, najraje ob dobri hrani in dobri družbi. Prav pivo je dalo Kseniji Mravlja povod za nov začetek, za projekt Pot piva in svobode, ki je pred kratkim zaživel v Kamniku. Do tja pridemo malo kasneje, za trenutek se ustavimo še na Češkem.

Pivo ima na Češkem posebno mesto

Ko je dvakrat po malo dlje časa živela na Češkem, je bila Ksenija zelo pozitivno presenečena. "Bolj kot sama dežela, so me presenetili ljudje," prizna. Obožuje njihov smisel za humor, ki spominja na britanskega, tamkajšnjo filmografijo in literaturo. Vedno znova jo fascinira Praga, medtem ko jo v Brno 'vlečejo' predvsem zanimivi ljudje in dogajanje:

"Tam se ves čas nekaj dogaja in naredili so izjemen korak naprej na področju pivske in kulinarične scene," pravi Ksenija, sicer velika gurmanka, ki jo kulinarika že od nekdaj zanima.

Tudi ali predvsem v povezavi z dobrim vinom ali pivom. Slednjega na Češkem ne (z)manjka. "Meni je fascinantno, da imajo pri vožnji zakonsko določeno 0,0, ko pa na Češkem vsi vsepovsod pijejo pivo. Tam redno vidiš moške, ki pridejo že pred službo na kozarček piva, kot na kavico. Še kot študentka sem imela eno smešno izkušnjo, ko sem bila pri prijatelju na kosilu. Njegov oče me je vprašal, če bom pivo. Odgovorila sem, da ga ne bom. Še dvakrat me je vprašal in nato prijatelju naročil, naj mi prevede vprašanje, češ da ga ne razumem. Jaz sem že razumela vprašanje, on pa mojega odgovora – da mi tisti trenutek pivo ne paše – nikakor ni zmogel razumeti " (smeh).  

Pa ne, da naša sogovornica piva ne bi marala, daleč od tega. Na Češkem ga je samo še bolj vzljubila. Najbolj od vsega njihovo umetnost točenja. "Čehi ima zares dobro točeno pivo. Znani so po lagerjih in te tudi najraje pijejo. Pivo točijo v dveh fazah in vedno te pričaka kompaktna penica. Povsem običajen prizor je v lokalu na točilnem pultu nastavljenih nekaj na pol polnih kozarcev. Sproti jih strankam natočijo do konca. Imajo različne stile točenja, enemu se na primer v prevodu reče 'mleko' in prav zares dobiš poln kozarec bele pene," razlaga sogovornica in doda, da se bomo morali Slovenci te umetnosti točenja še naučiti.

S partnerjem 'zvarila' novo poslovno idejo

Če imajo na Češkem tradicijo, ki so ji zvesti, pa imamo v Sloveniji izjemno veliko kraft pivovarjev, ki eksperimentirajo. In če gre verjeti 'kamniškemu Američanu' (ali obratno) Noahu Charneyu, je prav Kamnik mesto z največ mikropivovarji na prebivalca na svetu. Kot bi se naključja zlagala v povsem smiseln mozaik, je Ksenija kmalu po selitvi v staro kamniško mestno jedro ugotovila, da je bila prav pod njenim stanovanjem prva picerija in najbolj legendarna pivnica v mestu. Zato ni prav nič nenavadnega, da se je okoli piva vrtela njena nova poslovna ideja, ki sta jo zvarila skupaj s partnerjem Bogdanom Resnikom. On je razmišljal o športno obarvani tematski poti, ona pa o poti, ki bi povezovala kamniške male pivovarje. Oba ljubitelja dobrega piva in športa, sta ideji združila in nastala je Pot piva in svobode.

Za pivo nam je zdaj že jasno, kje pa je svoboda? "Vsepovsod okrog nas. Naša pot se začne na Trgu svobode. Udeleženci na njej izvedo marsikaj zanimivega in vse je povezano s svobodo – Rudolf Maister, legenda o kamniški Veroniki, malo namišljene in malo resnične zgodbe o pivu svobode in še marsikaj," pravi Ksenija. Pot piva in svobode poteka v več različnih 'paketih' (ob četrtkih imajo redne vsakotedenske termine, sicer pa za skupine tudi po dogovoru), daljša tura je dolga okoli 10 kilometrov, krajša poteka znotraj mesta, obe pa združujeta kamniške pivovarje, degustacije piv, lokalno kulinariko, šport (ena bolj, druga manj) in druženje.

Da gre za zares dobro idejo in kakovostno izpeljavo, je potrdil tudi znak Edinstvena doživetja Slovenije, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija in s katerim so Pot piva in svobode 'označili' letošnjega januarja. To je po besedah naše sogovornice močno dvignilo prepoznavnost produkta in v Kamnik privabilo marsikoga novega. Z razvojem njune zgodbe sta Ksenija in Bogdan zadovoljna, v dobrem letu jima je uspelo ogromno, želita si seveda še več:

"Midva bi si želela večjo in boljšo rast, po drugi strani pa sva v enem letu ogromno naredila. Z vidika promocije smo prišli že zelo daleč, treba pa je delati na prodaji," pravi naša sogovornica ob tem, ko se poslavljava. Za ovinkom jo že čaka nemška turistka, spletna vplivnica, da se skupaj podata na pot. Za začetek na nahrbtnike obesita obvezno opremo – steklen vrček, ki je prepoznavni znak pohodnikov, ki se podajo na Pot piva in svobode. Pa lahek korak in na zdravje!