L. PA. | 22. 12. 2023, 14:00
Ko praznike poganja predvsem denar: vsak deseti Slovenec za darila porabi več kot 500 evrov
Slovenci pri prazničnih nakupih ne skoparimo.
Zaradi negotovih časov in splošne draginje bodo praznične pojedine pri marsikom skromnejše kot navadno, pa tudi daril bo manj. A ne glede na vse to Slovenci po poročanju Dela pri prazničnih nakupih ne skoparimo, saj je ali bo večina za darila namenila do 200 evrov, skoraj vsak deseti pa več kot 500.
Na platformi za spletno kupovanje Ceneje.si so za omenjeni medij napovedali, da se nakupovalno razpoloženje povprečnega slovenskega potrošnika v predprazničnih dneh ne bo dosti razlikovalo od njegovih siceršnjih nakupovalnih navad.
Po podatkih Ceneje.si namerava skoraj 40 odstotkov vprašanih za darila letos potrošiti manj, večina pa vztraja pri podobnem znesku kot v 2022, med 41 in 120 evrov, po podatkih inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana pa sta dve tretjini vprašanih potrdili, da bodo za darila namenili do dvesto evrov, petina bo zanje odštela do 50 evrov, skoraj 40 odstotkov pa do sto evrov. Osem odstotkov Slovencev bo za darila odštelo prek 500 evrov.
Delež teh je v primerjavi z letom 2021izjemno poskočil, kajti takrat je izstopajoče darilo podaril le odstotek Slovencev.
Veliko ljudi je praznična darila nakupilo že v času črnega petka.
Več kot 40 odstotkov sodelujočih v anketi Ceneje.si je božično-novoletna darila sicer že nakupilo in sicer v času črnega petka, ko smo Slovenci po podatkih Financ skupno potrošili več kot 130 milijonov evrov ali skoraj za 170 tisočakov več kot lani.
Kljub temu pa bo prihodek trgovcev decembra znatno večji kot sicer - lani je bil dobrih 13 odstotkov večji od povprečnega mesečnega.
Preberite tudi:
"Med pandemijo smo se naučili nakupovati tudi prek spleta in v primerjavi z lani uporabniki niso bistveno spremenili svojih navad," je za Delo povedala Monika Polanec s platforme Ceneje.si. Tako bo ali je skoraj četrtina kupcev darila naročila po spletu, slaba tretjina pa bo kombinirala tako, da bo polovico daril izbrala na spletu, polovico fizično, pri trgovcih.
Slovencev, ki se držijo tradicije nakupovanja prazničnih daril po trgovinah, je sicer iz leta v leto manj, to jih počne zgolj še dobra desetina.
Zveza potrošnikov Slovenije ob praznikih tudi svetuje, kako obdarovati in se pri tem ogniti rdečim številkam v gospodinjstvu oziroma zadolževanju. Omenili so denimo, da je smiselno denar za darila in praznična kosila prihraniti prek leta, kar pomeni to vsak mesec dati na stran 10, 20, 30 ali več evrov.
Denar namreč že dolgo poganja božični in novoletni čas; nekoč praznika družine in druženja sta postala praznika globalne potrošnje, ki jima niti inflacija niti draginja in padanje kupne moči ne moreta ravno do živega.
Kako pa tujina?
Primerjava s praznično potrošnjo v državah Evropske unije kljub vsemu kaže, da smo Slovenci med varčnejšimi potrošniki. Rekorderji, Irci, so lanskega decembra, denimo, samo za nakup neživil zapravili skoraj polovico več, kot je znašalo mesečno povprečje.
Po podatkih globalne podatkovne platforme Statiste so ob koncu leta z darili najbolj radodarni Britanci s porabljenimi več kot 97 milijardami evrov, čeprav naj bi njihova povprečna poraba letos nekoliko upadla. Pred dvema letoma so bili pripravljeni največ odšteti za elektroniko, letos pa za igrače, poroča Delo.
Britanci največ zapravijo za igrače.
Tudi iz sosednje Italije poročajo, da v obdarovanju zaradi vsesplošnih podražitev uživa le še 40 odstotkov Italijanov. Vsak od njih bo za darila v povprečju odštel slabih 250 evrov, prevladujejo pa oblačila, dišave in usnjeni izdelki.
Po Medianini raziskavi bo sicer polovica prebivalcev naše države božič in novo leto kljub dopustu pričakala doma. Vsak peti bo med prazniki v službi, desetina si jih bo privoščila oddih v toplih krajih, toplicah ali na smučeh.
