Okrepitve na domačem trgu dela: na leto naj bi zaposlili vsaj 1000 filipinskih delavcev, zapolnili bodo tudi manko v zdravstvu in negi

O tem, da se celotno slovensko gospodarstvo srečuje s pomanjkanjem kadra in da je precej izpraznjen tudi bazen kadra iz nekdanje Jugoslavije, zato mora vse več delodajalcev delovno silo uvažati iz Azije, smo pred kratkim že pisali.

Najbolj priljubljene azijske države za uvažanje delavcev so pri nas trenutno Nepal, Filipini, Indija, Bangladeš in Šrilanka, je tedaj za Metropolitan povedal Danijel Okilj, vodja oddelka mednarodne mobilnosti na Adeccu.

Posebej velik interes ima Slovenija očitno za zaposlovanje filipinskih delavcev. Že konec februarja bi, poroča Radio Študent, minister za delo Luka Mesec moral v Manili na Filipinih podpisati memorandum o zaposlovanju tujih delavcev v Sloveniji, del širšega vladnega načrta za uvažanje tujih delavcev v Slovenijo, ki so ga nato prestavili na začetek aprila.

Oktobra je v Manili v omejenem obsegu začel delovati tudi slovenski konzulat, od januarja pa deluje v celoti. Zunanje ministrstvo ga je vzpostavilo, da bi pospešilo in olajšalo postopke zaposlovanja filipinskih delavcev v Sloveniji.

V luči teh procesov se zdaj vzpostavljajo tudi agencije, specializirane prav za zaposlovanje filipinskih delavcev v Sloveniji: takšna agencija je Pinoy 386, sestrsko podjetje agencije Pinoy 385, ki velja za vodilno podjetje za zaposlovanje filipinskih delavcev na Hrvaškem. Doslej so na Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem zaposlili že več kot 5000 filipinskih delavcev.

Marljivi in prilagodljivi delavci

Pri Pinoy 386 so prepričani, da je pomen mednarodne sile pri nas vse večji in da se bodo potrebe slovenskega gospodarstva po tujih delavcih le še stopnjevale.

"Balkanski trg se počasi prazni in na trg že vstopajo delavci iz tretjih držav", pove Anuška Cerovšek Beltram, direktorica agencije Pinoy 386. "Doslej nismo imeli urejenega konzulata, odkar deluje, pa je proces precej olajšan, zato smo se odločili za odprtje kadrovske agencije tudi v Sloveniji."

Na filipinsko delovno silo, nadaljuje, so se osredotočili tudi zato, ker Filipini veljajo za zelo transparentno in strogo državo, kar se tiče procesov zaposlovanja. Imajo celo ministrstvo za migrantsko delo, kar pomeni, da so procesi res nadzorovani. Obenem pa delodajalce privlači tudi to, da Filipinci večinoma tekoče govorijo angleško ter da so izjemno prilagodljivi in marljivi.

Po drugi strani je prihod v Evropo in delo v Sloveniji nekaj pozitivnega tudi zanje: minimalna plača na Filipinih je manj kot 300 evrov, delajo šest dni na teden, po deset ur na dan, imajo le en teden dopusta in plačanih le sedem dni bolniške, ne glede na to, kako dolgo so odsotni zaradi bolezni.

Morda vas zanima tudi:

• So generacija Z in milenijci trn v peti delodajalcev?
• Trg dela: podjetja se ne znajo prilagoditi

Razvite evropske države jim zato predstavljajo neprimerno boljše delovno okolje. Pri tem tako Anuška Cerovšek Beltram kot Stjepan Jagodin, ustanovitelj in direktor agencije Pinoy 385, poudarjata, da njihov cilj ni zaposlovanje "poceni delovne sile", saj morajo biti Filipinci za svoje delo plačani enako kot slovenski delavci. "Gre le za to, da bodo filipinski delavci slovenskim podjetjem omogočili dodatno rast, ker slovenskih delavcev primanjkuje."

Obenem mora slovensko podjetje, če želi zaposliti Filipinca, pri njihovi ambasadi prositi za soglasje, kar pomeni, da se ne more dogovarjati neposredno z delavcem, ampak procese ureja ambasada, ki tudi ve, kakšne so povprečne plače v državi, kamor njihov državljan odhaja na delo. Tako Filipini preprečujejo zlorabo svojih državljanov; takšno ureditev imajo edini med državami tretjega sveta.

Težave s sporazumevanjem?

Na Hrvaškem so Filipinci prisotni že v praktično vseh industrijah, najbolj v gostinstvu in turizmu, pa tudi v proizvodnji, logistiki in medicinskem sektorju. "Ker Filipinci govorijo angleško in so zelo pridni, lahko pokrijejo vse potrebe dela," pravi Stjepan Jagodin.

Podoben je tudi cilj za Slovenijo: letno želijo sem pripeljati tisoč do tisoč petsto delavcev, prioritetni sektorji pa so maloprodaja, logistika in gostinstvo in turizem, sčasoma pa pričakujejo tudi širjenje v medicinskem sektorju, saj tu v Sloveniji vlada hudo pomanjkanje kadra, Filipinci pa so znani kot dobri delavci na teh področjih.

Tu ne bo šlo za dolgoročne zaposlitve, saj je filipinskim delavcem v navadi, da se med 20. in 45. letom za nekaj let odpravijo delat v tujino in potem vrnejo domov. V države, kjer delajo, tako pridejo sami, brez družin, po zaključku dela pa imajo zagotovljeno tudi povratno letalsko vozovnico.

Kako pa nameravajo delodajalci premostiti jezikovno bariero, sploh v negi in zdravstvu? Osnov slovenščine se bodo delavci naučili, a več kot to bo težko. "Na žalost je utopično pričakovati, da bi se delavci v tako kratkem času naučili slovensko, nenazadnje že vsi delavci z območij nekdanje Jugoslavije ne govorijo slovensko," pravi Anuška Cerovšek Beltram.

"V teh poklicih je k sreči veliko odvisno od telesne komunikacije, tako da bo to veliko odtehtalo, sicer pa bo prevladujoči jezik sigurno angleščina."