Ksenija Benedetti zgrožena ob prevari: "Sem že obupala, ne nasedajte, prosim!"

"Nekdo se prav pase z mojimi fotografijami. Sem že obupala. Ne nasedajte, prosim," je na svojem Facebookovem profilu zapisala nekdanja vodja državnega protokola Ksenija Benedetti, ki se je tako pridružila dolgi vrsti uporabnikov spleta, pa tudi estradnikov, športnikov in politikov, ki so postali žrtve spletnih goljufov.

Kot poroča N1, sta motiva za krajo identitete po besedah Tadeja Hrena, strokovnjaka za informacijsko varnost pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, običajno dva: profili lahko nastanejo iz maščevanja osebe, ki jo žrtev pozna, običajno so to nekdanji partnerji in partnerice, ali pa iz želje po zaslužku.

Z lažnimi profili želijo namreč goljufi privabiti ljudi, da bi jih lahko preusmerili v goljufive sheme, kot so investicijske prevare in trgovanje s kriptovalutami.

Ksenija Benedetti je krajo identitete prijavila Facebooku, a se ni zgodilo nič. Dobila je odgovor, da so lažni profil pregledali, a niso našli kršitev standardov Facebookove skupnosti.

Po mnenju Tadeja Hrena Facebook uporabnikom, ki so postali žrtve kraje identitete, ne nudi podpore, ki bi jo v tovrstnih primerih potrebovali. "Občutek imamo, da Facebook objav oziroma profilov sploh ne pregleda, temveč zgolj pošlje generičen odgovor, da ne gre za goljufijo."

Enako se dogaja, če uporabnik prijavlja lažne reklame ali strani. Facebook ti namreč v tem primeru ponudi možnost, da izpolniš določene obrazce, ne moreš pa kontaktirati osebe, ki bi ji lahko razložil situacijo.

Tudi če nekdo zlorabi Facebookovo stran podjetja, bo podjetje težko prišlo v stik z nekom, ki bi mu problem pomagal rešiti – razen če je podjetje veliko oglaševalo prek Facebooka in za to porabilo veliko denarja. V tem primeru Facebook nudi individualno pomoč. Vseeno pa Tadej Hren meni, da je smiselno zlorabe še naprej vztrajno prijavljati, obenem pa se zavedati, da vse, kar objavimo na družbenih omrežjih, lahko dandanes ukrade in izkoristi vsak.

Kraja identitete za lažne OnlyFans profile

V zadnjem mesecu po opažanju SI-CERT goljufi prežijo predvsem na mlade ženske, še piše N1. Pri tem sploh ne gre za spletne vplivnice, ampak mlade ženske na splošno.

Z njihovimi ukradenimi podatki in fotografijami namreč ustvarijo lažen profil s povezavami do platforme OnlyFans. Tam pod pretvezo, da lahko kupijo pornografske vsebine uporabnic, ki so na ukradenih fotografijah, zainteresirane posameznike speljejo na spletno stran, kjer jim, če vnesejo podatke svoje kreditne kartice, te ukradejo.

"V zadnjem mesecu smo prejeli kakih deset prijav, a se zavedamo, da veliko ljudi tovrstnih kraj ne prijavlja. Vemo, da je to le vrh ledene gore," je povedal Tadej Hren.

Policija statistike kraj fotografij spletnih uporabnikov ne beleži, razpolaga pa s podatki o kraji oziroma prevzemu identitete, ko gre za kaznivo dejanje s področja varstva osebnih podatkov, torej ko nekdo neupravičeno javno objavi oziroma posreduje v javno objavo osebne podatke ali pa prevzame identiteto druge osebe in si na njen račun pridobi premoženjsko in nepremoženjsko korist.

"V primerih kraje identitete je pregon mogoč samo na predlog. V letu 2022 je policija obravnavala skupno 377 tovrstnih zadev, do 1. decembra letos pa 229 zadev," so za N1 pojasnili na policiji. Po njihovih besedah tudi v primeru storilcev iz tujine naredijo vse, da bi jih odkrili, zato sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi, Europolom ter Interpolom.