V avgustovskih poplavah nastali strupeni odpadki: pristojni razkrili, kam jih nameravajo odložiti

Približno 25.000 kubičnih metrov mulja na poplavljenih območjih na Koroškem (na Prevaljah in v Mežici) po rezultatih najnovejše analize spada med nevarne odpadke. Pristojni ga želijo odložiti na odlagališče v lasti podjetja Tab Mežica. Pogovori že potekajo. Inertne odpadke bi začasno odložili na Otiškem vrhu, nenevarne pa pri Prevaljah.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so na različnih lokacijah na Koroškem odvzeli sedem reprezentativnih vzorcev mulja, v katerih je združenih več vzorčnih mest. Analiza je kot nevaren odpadek opredelila mulj pri Gostišču Krivograd na Prevaljah in pri Kriket klubu v Mežici. V vzorcih so našli med 1200 in 1300 miligrami svinca na kilogram suhe snovi, mejna vrednost pa je tisoč.

Inertni odpadek predstavlja mulj pri bencinskem servisu Petrol na Prevaljah, v Mušeniku v občini Črna na Koroškem ter pri Malgajevem spomeniku in v Dobji vasi v občini Ravne na Koroškem. Med nenevarne odpadke pa spada mulj, vzorčen v Šentjanžu pri Dravogradu in na lokaciji Breg v Črni na Koroškem.

Na tem območju je za odlaganje nevarnih odpadkov primerno samo že delujoče odlagališče nevarnih odpadkov v lasti podjetja Tab Mežica, je pojasnila Bolte. "Z lastnikom že potekajo pogovori, ali in pod kakšnimi pogoji bi bilo odlaganje tam izvedljivo. Doslej ni tja pripeljal še niti en tovornjak," je poudarila.

Med inertne odpadke sodi približno 60.000 kubičnih metrov mulja. Takšne odpadke je mogoče brez posebne obdelave varno uporabiti pri gradbenih delih, na primer za sanacijo vodotokov ali gradnjo cest. Ker bi jih do morebitne tovrstne uporabe vseeno morali nekje skladiščiti, so z Geološkim zavodom Slovenije ter ministrstvom za naravne vire in prostor kot najprimernejše začasno odlagališče izbrali Otiški vrh.

Kot je poudarila Bolte, na območju tamkajšnjega zbirnega centra za odpadke ni podzemnih voda, vodovarstvenih območij ali drugih omejitev, kot je Natura 2000. "Pogovori že potekajo, nas pa čaka še nekaj analiz za dokončno potrditev primernosti območja," je pojasnila.

Za odlaganje nenevarnih odpadkov so predlagali odlagališče Zmes pri Prevaljah. Z vsemi ugotovitvami in načrti so na današnjem sestanku seznanili tudi župane petih najbolj prizadetih občin.

Po besedah Bolte so iskali lokacije na tistem širšem območju, kjer je mulj nastal. "Ne želimo ga voziti na druge lokacije po Sloveniji, saj vsi vemo, da je na tem območju več kot 500-letna tradicija rudarstva. Predvsem Mežica in Črna sta zadnjih 15 let živeli s svincem, okoljsko ministrstvo pa je izvajalo sanacijo tega območja," je dejala.

Na kritike glede načrtovanega ravnanja z nevarnim muljem, ki prihajajo iz lokalnega okolja, je odgovorila, da so bile vrednosti svinca tam povišane že prej. Takšen mulj bi sicer lahko odpeljali tudi na sežig v tujino, ki pa stane približno 600 evrov na tono.

O načrtih se z občinami in drugimi deležniki še pogovarjajo, je poudarila. "Šele nato bi pripravili pogodbe in se dogovorili o cenah odlaganja. Sledil bi terminski načrt odvoza, najprej za nevarne odpadke," je pojasnila. Upa, da bo okvirna časovnica odvozov znana v enem tednu.

Poudarila je, da tokratna analiza ni podobna prejšnji, pri kateri so pristojni potrdili vsebnost težkih kovin v tleh. Zemljina, ki sestavlja tla, namreč za razliko od mulja načeloma ostaja na enem mestu oziroma je ne premeščajo.