A. B. | 1. 2. 2023, 14:21
Nataša Pirc Musar na prvem delovnem obisku v Zagrebu: arbitraža ostaja nerešena težava
V prestolnici se je sestala z Zoranom Milanovićem. O čem sta govorila in kaj sta sklenila?
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes na obisku na Hrvaškem. V Zagrebu se je sestala s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, kar je bilo njuno prvo srečanje. Govorila naj bi o odnosih med državama, gospodarskem sodelovanju in dogajanju na Zahodnem Balkanu, so sporočili iz urada predsednice republike.
Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so nedvomno dobri, nerešena vprašanja pa bosta državi znali rešiti, sta se danes v Zagrebu strinjala predsednika.
Veliko sta se pogovarjala o prihodnosti pobude Brdo-Brioni, pri vprašanju implementacije arbitražne razsodbe pa si želita dialoga med vladama.
Veliko pozornosti sva s predsednikom Milanovićem namenila procesu Brdo - Brioni. Pobudo želim nadaljevati, saj ključ do uspeha vidim v dialogu. V prihodnje pa se moramo bolj osredotočiti na stvari, ki nas povezujejo, predvsem na povezovanje in sodelovanje mladih iz regije. pic.twitter.com/U9LAcSj7fA
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) February 1, 2023
Prvi delovni obisk
Obisk v Zagrebu je bil prvi delovni obisk in drugi obisk Nataše Pirc Musar v funkciji predsednice v tujini. Ob vstopu Hrvaške v schengenski prostor 1. januarja se je namreč na meji med državama že srečala s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, pa tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Prihod predsednice na Hrvaško je nadaljevanje odličnega sodelovanja med sosednjima in prijateljskima državama, pa so sporočili iz urada hrvaškega predsednika.
Teme pogovorov med slovensko predsednico in hrvaškim predsednikom je bilo tudi sodelovanje predsednikov držav iz regije v okviru procesa Brdo-Brioni ter delovanje slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem in hrvaške narodne skupnosti v Sloveniji.
Edino nerešeno vprašanje: uveljavitev arbitražne razsodbe
Slovenija in Hrvaška imata pogoste politične stike in dobre odnose, edino večje nerazrešeno vprašanje med državama pa ostaja ostaja uveljavitev arbitražne razsodbe, s katero je bila prvič določena meja med državama na morju.
"Stališče Slovenije glede arbitražne sodbe je tukaj jasno, sprejete dogovore je treba spoštovati," je dejala Pirc Musarjeva med svojim prvim delovnim obiskom v tujini v funkciji predsednice republike. Pozvala je hrvaško in slovensko vlado, da to nerešeno vprašanje začneta reševati s pogovorom, "ker je dialog tista platforma, ki lahko zapre določene probleme".
Milanović pa je dejal, da stališče Hrvaške glede arbitraže ni popolnoma enako kot slovensko, ni pa niti konfliktno.
"Odprta vprašanja se lahko reši le z dialogom, zato pozivam obe vladi, da v dialogu pristopita k reševanju še odprtih zadev. Poudarjam pa, da je treba mejno vprašanje zaključiti in izvršiti v skladu z mednarodnim pravom in arbitražno razsodbo," je Pirc Musarjeva zapisala na Twitterju.
Za Slovenijo je arbitražna razsodba dokončna in jo izvaja, Hrvaška pa je ne priznava.
Pobuda Brdo-Brioni
Pirc Musarjeva je po srečanju z Milanovićem še poudarila, da sta velik del pogovorov namenila pobudi Brdo-Brioni. Pojasnila je, da je bil njen predhodnik Borut Pahor zelo navezan na ta proces in da se je k njegovemu nadaljevanju zavezala tudi sama.
"Želim si, da bi Hrvaška in Slovenija vodili dialog med ostalimi državami v regiji," je izjavila. Po njenih besedah je Slovenija že pri približevanju Bosne in Hercegovine evropskim integracijam dokazala, da lahko igra pomembno vlogo na tem območju.
Pirc Musarjeva je še napovedala, da bi lahko prihodnje srečanje v okviru pobude prvič potekalo zunaj Slovenije ali Hrvaške. Ena od idej je, da bi bilo srečanje v Severni Makedoniji. Ob tem je dodala, da si v sklopu pobude želi odpreti tudi teme, ki "morda niso tako politične ali ideološke", na primer izseljevanje mladih iz regije.
"Predsedniku sem povedala, kaj je moja tiha želja, in to je poudarek na mladih, ki zapuščajo regijo," je pojasnila in napovedala, da bosta z Milanovićem znova govorila o pobudi, potem ko bo obiskala ostale države v regiji.
Tudi po besedah Milanovića je proces Brdo-Brioni odvisen od tega, ali si tega želijo tudi drugi v regiji. "Ne verjamem, da bi se ta sestav lahko zbral nekje na Hrvaškem. Mislim, da se nekateri od teh ljudi ne bi optimalno počutili na Hrvaškem, zato že v startu delam nekakšen kreativni kompromis. Lahko Severna Makedonija, mislim pa, da je to delo, ki bi ga lahko bolje opravila gospa predsednica ter v prihodnjih mesecih sondirala območje in videla, kako ljudje razmišljajo," je ocenil.
Pojasnil je, da bi bili tako lahko bolje pripravljeni in bi se izognili temu, da bi se srečanje končalo "s prepirom razglašenih inštrumentov", kot se je zgodilo na zadnjih dveh srečanjih, ko "ni bilo niti skupnega sporočila za javnost ali deklaracije".
Vojne razmere po svetu
Predsednica in hrvaški predsednik sta se pogovarjala o razmerah v regiji, medtem ko o vojni v Ukrajini nista govorila. Je pa Pirc Musar izpostavila, da je stališče Slovenije glede vojne v Ukrajini jasno. "Ve se, kdo je tu agresor, tudi Evropska unija ve, na katero stran se je treba postaviti," je poudarila.
Milanović je komentiral tudi svoje ponedeljkove izjave o Kosovu, ki da je bilo "ugrabljeno od Srbije", Pirc Musar pa nedavno razkritje ruskih vohunov v Sloveniji. Po njeni oceni varnostno-obveščevalne službe Slovenije in ostale službe, ki so pripomogle k odkritju, delajo dobro, preostali del procesa pa je zdaj del sodnega in kazenskega postopka.
Stališče Slovenije je po njenih besedah jasno tudi glede Kosova. "Slovenija je bila ena od prvih držav, ki je priznala Kosovo," je izpostavila. Ob tem je dodala, da osebno verjame v to, da je edina rešitev za regijo pot teh držav v Evropski uniji.
Milanović pa je poudaril, da se zavzema za priznanje Kosova in k temu nagovarja tudi predstavnike tistih držav, ki tega še niso storile. Ocenil je še, da bo Kosovo morala priznati tudi Rusija, če si želi prisvojiti Krim, na koncu pa bo Kosovo morala priznati tudi Srbija.
"Kosovske oblasti ter moja prijatelja (kosovski premier Albin) Kurti in (kosovska predsednica) Vjosa Osmani pa bodo za začetek morali dati nekakšen status skupnosti srbskih občin na severu Kosova. To so podpisali, izpolnjevanje obveznosti pa jih vodi naprej, in to je Zahod," je poudaril.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
