Na poslansko klop brez potrdila o nekaznovanosti?

Pred kratkim smo že pisali o tem, da je aktualna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič zavrnila standardni zdravniški pregled, ki ga zagotavlja delodajalec (v njenem primeru Državni zbor) pred nastopom nove funkcije. Zagotovila je namreč, da bo pregled opravila pri svojem osebnem zdravniku. Ob tej priložnosti je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik povedala: "Avtomatično nikakor ne gre za javne podatke ". Dodala je še, da bi zdravstveni podatki politikov lahko bili javni v določenih, izjemnih primerih in zaradi posebnih okoliščin.

To je sprožilo kar nekaj polemik o tem, ali je uslužbencem državne uprave, med katerimi so tudi poslanci, potrebno predložiti tudi ostalo standardno dokumentacijo. Nas je na primer zanimalo, če morajo poslanci pred nastopom službe priložiti potrdilo o nekaznovanosti. Na PR službo v državnem zboru smo zastavili vprašanje, kako je s predložitvijo le tega in kaj se zgodi, če ga kandidat nima, ker je nekoč že prestajal kazen. O tovrstnih obveznostih do delodajalca niso podali odgovora, so pa izpostavili 9. člen Zakona o poslancih, ki govori o tem, kdaj lahko poslancu preneha mandat. To se lahko med drugim zgodi, če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije. Če je pravnomočno obsojen na polletno zaporno kazen, se poslanec prav tako poslovi od poslanskega stolčka.

Glede na to, da je eden najbolj prepoznavnih zapornikov zaradi gospodarskega kriminala, Igor Bavčar, pred kratkim stopil na prostost, se pojavlja vprašanje, ali bo še kdaj lahko nastopil kakšno pomembno državniško funkcijo. Glede na to, da so pretekli grehi poslancev skriti med občutljivimi podatki, tudi to ni izključeno.

Potrdilo zahtevajo večinoma na bankah, v trgovini in pri upravljanju z občutljivimi podatki

Delodajalec sicer lahko potrdilo o nekaznovanosti zahteva predvsem za delovna mesta, za katera ocenjuje, da obstaja povečano tveganje za oškodovanje premoženja. Med njimi so poklici, kjer se rokuje z gotovino oziroma upravlja z varnostno občutljivimi podatki. Po podatkih Društva za raziskovanje izkušenj kazni zapora poudarjajo, da kandidat za zaposlitev ni dolžan razkriti svoje preteklosti, če delodajalec omenjenih zahtev ne zapiše v pogojih za zaposlitev. Med občutljiva vprašanja, ki jih delodajalec ne sme zahtevati so tudi podatki o družinskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.

9. člen Zakona o poslancih, ki govori o tem, kdaj lahko poslancu preneha mandat. To se lahko zgodi, če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije. Če je pravnomočno obsojen na polletno zaporno kazen, se poslanec prav tako poslovi od poslanskega stolčka.

Kdaj se podatki iz kazenske evidence izbrišejo?

Na uradu informacijske pooblaščenke poudarjajo, da je podatek, ali je nekdo vpisan in izbrisan v evidenci kazenskih prekrškov občutljive narave. Zakon o varnosti osebnih podatkov določa, da mora posameznik za vpogled v omenjene dokumente podati osebno privolitev v pisni obliki. Po podatkih Društva za raziskovanje izkušenj pojasnjujejo, da je izbris podatkov iz kazenskih evidenc odvisen od oblike in dolžine kazni (82. člen KZ-1). Tega podatka na izpisu podatkov iz kazenske evidence ni, zato si ga morate izračunati sami.

Za obsodbo, s katero vam je bil izrečen sodni opomin, in za obsodbo, s katero vam je bila odpuščena kazen, ste vpisani v kazenski evidenci eno leto od pravnomočnosti sodne odločbe.

Za pogojno obsodbo ste vpisani v kazenski evidenci še eno leto, od takrat ko je potekla preizkusna doba.

Obsodba na denarno kazen, stransko kazen ali kazen zapora do enega leta bo vpisana v kazenski evidenci tri leta, odkar je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, za obsodbo na kazen zapora nad eno leto do treh let, ste v kazensko evidenco vpisani pet let, odkar je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena.

Za pet let zapora ste zapisani v evidenco osem let

Za obsodbo na kazen zapora nad tri leta do petih let, ste v kazensko evidenco vpisani osem let, odkar je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena. Za obsodbo na kazen zapora nad pet do deset let, ste v kazensko evidenco  vpisani deset let, odkar je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena. Po navedenih rokih se obsodba iz kazenske evidence izbriše, če obsojenec v navedenih rokih ne stori novega kaznivega dejanja.

Obsodba na kazen zapora nad 15 let se ne izbriše nikoli.

Osebi, ki je bila pogojno odpuščena, začne rok za izbris teči šele, ko se pogojni izpust izteče (in ne takrat, ko je bila pogojno odpuščena).

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord