11. 6. 2022, 07:00

Je predsednica DZ javnosti dolžna pokazati svoj zdravstveni karton?

Bobo
Je predsednica DZ javnosti dolžna pokazati svoj zdravstveni karton? (foto: Bobo)

Ker naj bi ob nastopu nove službe odklonila pregled pri zdravniku, ki ji ga določa delodajalec, je sprožila namigovanja, da nekaj prikriva. Je zdravstveno stanje politikov pri nas javni interes in kako je z vpogledom v njihove zdravstvene kartoteke? Za pojasnila smo vprašali informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik! 

Urška Klakočar Zupančič naj bi opravljanje uradnega zdravniškega pregleda ob zaposlitvi želela nadomestiti s pregledom pri svojem osebnem zdravniku ter predložitvijo njegovega potrdila.

Zato se je takoj pojavilo vprašanje, ali je njen zdravstveni karton tajnost in s kakšnim razlogom?

Na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih so se pojavile špekualcije in natolcevanja o tem, da se želi predsednica državnega zbora uradnemu pregledu izogniti zaradi "očitnih zdravstvenih razlogov - njenega vprašljivega duševnega stanja".

Komentatorji so se še posebej osredotočili na prvi nastop Klakočar Zupančičeve v DZ, v katerem so nekateri zaznali preveliko strast in gorečnost. Njena ostra retorika so pri njih vzbudili vprašanja o "stabilnosti" nekdanje sodnice.

Bobo
Bi Urška Klakočar Zupančič morala slediti uradnemu protokolu in ob nastopu nove službe opraviti obvezen zdravstveni pregled za poslance?

Bi Urška Klakočar Zupančič morala slediti uradnemu protokolu in ob nastopu nove službe opraviti obvezen zdravstveni pregled za poslance?

Le kaj je zapisano v kartoteki?

Tudi o tem so se spraševali komentatorji in nekateri mediji in ob tem izpostavljali predsedničino domnevno "zelo nenavadno obnašanje".

Javni interes - da ali ne? 

Pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik smo se pozanimali o tem, ali morajo biti podatki o zdravstvenem stanju politka javni in ali so ti sploh lahko v interesu javnosti?  

Bobo

"Avtomatično nikakor ne gre za javne podatke," je povedala Prelesnikova. Je pa ob tem dodala, da bi zdravstveni podatki politikov lahko bili javni v določenih, izjemnih primerih in zaradi posebnih okoliščin.

"Določeni podatki v zvezi z zdravjem politikov bi lahko bili prosto dostopne informacije javnega značaja, če bi šlo za javne razprave o dvomu v delo določenega funkcionarja in podobno," pravi Prelesnikova. 

Tehtanje interesov

Ali gre res za take okoliščine se, kot navaja, ugotavlja v primeru zahteve za dostop do informacij z uporabo testa tehtanja interesov. "S tem testom se presoja, ali je javni interes za razkritje informacij kljub vsemu močnejši od varovanega interesa za omejitev dostopa - torej od varstva pravice posameznika do zasebnosti," pojasnjuje informacijska poobleščenka.

Po besedah Prelesnikove imajo javne osebnosti, kot so visoki funkcionarji, župani mestnih občin in druge javne osebnosti, tako kot ostali pravico do varstva svoje zasebnosti.

Ob tem je še izpostavila pomembnost o presojanju vsakega primera posebej in skrbno upoštevanje vseh okoliščin primera.

In kako je z informacijami v primeru politikove bolezni?

Kot odgovarja Prelesnikova, so podatki v zvezi z boleznijo javne osebe oziroma politika še posebej občutljivi. Po predpisih, ki urejajo varstvo podatkov, so zato tudi posebej varovani.

"Seveda pa lahko vsak posameznik vedno sam presodi, ali bo določene podatke o sebi sam razkril javnosti," pravi.   

Bobo
V preteklosti se je veliko javno razpravljalo o bolezni nekdanjega predsednika Janeza Drnovška.

V preteklosti se je veliko javno razpravljalo o bolezni nekdanjega predsednika Janeza Drnovška.

Po besedah informacijske pooblaščenke, si vsakdo zasluži spoštljivo obravnavo in spoštovanje svoje zasebnosti ter svojega dostojanstva, ne glede na situacijo.

Če povzamemo: ni splošnih pravil, ki bi vedno veljala za vse primere enako

"V primeru javnih osebnosti ali funkcionarjev bi lahko v res posebnih okoliščinah izjemoma dopustili razkritje podatkov. In sicer, če in ko bi ti odločilno vplivali na sposobnost posameznika, da zakonito opravlja svojo funkcijo ali kaj podobnega," nam pove Prelesnikova.

"A to nikakor ne pomeni, da je vsak podatek o diagnozi javen. Ravno obratno - le izjemoma in omejeno. Gre za res izjemne primere, ki jih v vsakdanjem življenju ni veliko," poudarja informacijska pooblaščenka.

Kot še pravi, morajo tudi novinarji pri svojem delu skrbeti, da presojajo, katere informacije so javne in katere ne. Pa tudi, ali so za njih izvedeli neuradno in zaupno. V teh primerih gre za širšo pravico do zasebnosti, za varstvo katere so pristojna sodišča.   

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.