Niso še čisto dojeli, kaj se je zgodilo: "Slike na terenu so res žalostne, marsikje je uničen ves pridelek"

Velika škoda na vinogradih

Toča v zadnjih dveh tednih je na območju ptujske enote KGZS povzročila škodo na okoli 5400 hektarjih kmetijskih površin, večinoma na poljščinah in vinogradih. 

Slednje še vedno ogrožajo tudi plazovi. Skupno škodo zaradi letošnjih ujm na območju ptujske enote KGZS ocenjujejo na 22,6 milijona evrov.

Na mariborskem območju so največ težav povzročile obsežne majske padavine, ki so prinesle poplave in plazove. Škodo so po besedah direktorice KGZS Maribor Irene Kropf zabeležili na okoli 750 hektarjih kmetijskih površin, predvsem na posevkih koruze in v vinogradih. Škodo ocenjujejo na okoli šest milijonov evrov.

V zadnjih dneh je tudi na mariborskem območju klestila toča, ki je pustila hude posledice predvsem v vinogradih, med drugim na pomembnem vinorodnem območju Špičnik. Številni vinogradi so ostali brez grozdja, zaradi poškodb na trsih bo zmanjšan pridelek tudi prihodnje leto, je pojasnila direktorica. Škodo po toči ocenjujejo na okoli 800.000 evrov.

Pomurje zelo na udaru

V Pomurju so bile nevihte s točo predvsem na območju med Mursko Soboto in Gornjo Radgono ter med Lendavo in Ljutomerom. Po besedah direktorja tamkajšnje enote KGZS Kapuna so poškodovale okoli 10.000 hektarjev koruze, 7000 hektarjev pšenice in 2500 hektarjev oljne buče, v nadaljevanju pa se bojijo gnitja in pojava bolezni na rastlinah.

Zaradi razmočenosti tal je močno otežena sanacija kmetijskih površin, je pojasnil. Izračuna škode še nima, po njegovih ocenah pa bo gotovo znašala več kot deset milijonov evrov.

"Država se je že odzvala"

"Slike na terenu so res žalostne," je dejal državni sekretar Krajčič, ki si je ogledal škodo na več kmetijah. Po njegovih besedah se je država že odzvala, saj je pripravljena sprememba zakona o naravnih nesrečah.

"Do sedaj je veljala ureditev, da škode, ki se dajo zavarovati, država ne more pokrivati. S spremembo zakona, ki ga bo vlada sprejela takoj po počitnicah, pa določamo, da zavarujemo stvari, ki se jih da zavarovati. Tam, kjer je škoda 100-odstotna, bomo šli po sistemu de minimis, ki omogoča izplačilo že v letošnjem letu," je pojasnil.

Kropfova je srečanje izkoristila za poziv državi k zagotovitvi ojačane letalske obrambe pred točo. Temu je pritegnil Kapun, ki je pojasnil, da so se nevihte s točo večinoma izognile Goričkemu, kar pripisuje vplivu obrambe pred točo na avstrijski strani meje.

Državni sekretar je odgovoril, da je letalska obramba le ena od možnih zaščit pred točo. "V Sloveniji trenutno nimamo konsenza, ali je učinkovita. V Avstriji vidimo tudi veliko drugih vrst zaščite, kot so mreže in podobno," je dejal.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol