Neznosna revščina na stara leta: "Če pogrejem pašteto, se da narediti omako za makarone"

Njeno otroštvo ni bilo rožnato, pravi, da je bila mama "fejst gospa", ki je imela rada njo in njeno sestro. Živeli so v veliki hiši v mestu, ne glede na to, da jim hrane ni manjkalo, je zaradi očetove "trde roke" dneve preživljala v strahu. "Če me ni vsaj nekajkrat na teden zlasal, "preštel kosti" ali me natepel s pasom, potem ga že ni bilo doma," je povedala Sonja. Zgodbo slovenske starostnice je delil Humanitarček v sklopu njihovega Projekta Vida. 

Ostale so same

Očeta, ki je preprodajal dele za avto, so do smrti pretepli drugi prodajalci, kot se Sonja danes spominja, naj bi jim dolgoval denar. "Mili je imela 16 let, jaz pa 12, hiša je bila velika. Najprej smo bile vesele, ni se nam bilo treba več bati, mama si je delo našla v pekarni in je domov nosila ostanke od kruha."

Mama ju je s sestro ves čas spodbujala, da se izšolata, da jima ne bi bilo treba tako trdo delati, kot je morala sama. Sestra se je izšolala za kuharico, sama je šla za tajnico.

"Ravno ko sem naredila šolo, je mama zbolela, rekli so, da na pljučih. Umrla je na moj 18. rojstni dan."

Ljubezen v tovarni

Mili se je vmes poročila in si ustvarila družino, ona pa si je našla službo na pošti. Ampak ni šlo: "Šef je rad pod kikle segal, pa sem ga enkrat nadrla, naslednji dan mi je kar knjižico dal." Nato je dolgo iskala delo in se na koncu zaposlila v tovarni. Ker je bila mlada, so jo dali na oddelek, kjer je ves dan dvigovala po 40-50 kil težke zaboje.

"Enkrat sem si ramo izpahnila, pa sem vseeno šla delat, da ne bi koga drugega vzeli."

Sonja se je zagledala v sodelavca, bil je drugačen od ostalih, rad je bral, rad je pisal, je povedala. "Poročila sva se, ko mi je bilo 20 let." 

Po poroki sta si želela ustvariti družino, a ni mogla zanositi. Prepričana sta bila, da otrok ne more imeti ona. "Hranila sva denar za najboljše zdravnike, zdravnik v Ljubljani mi je potem nekoč na samem rekel, da mož ne more imeti otrok. Nisem mu hotela povedati, delala sem se, da je moja krivda."

Usodna laž

Edino njen domači zdravnik je vedel, da pravzaprav mož ne more imeti otrok. "Mož je skrbel, da bi bila čim bolj zdrava, ves denar je dal za najboljše sadje, zelenjavo in meso, samo, da sem dobro jedla, da bi se "dete prijelo". Ni imela srca, da bi mu povedala. "Vedno me je tolažil ... v stanovanje sva vzela mucko in sem njo namesto otroka razvajala."

A ko so se na zabavi ob njegovem 60. rojstnem dnevu napili, se je domači zdravnik zagovoril. Dejal mu je, da to ni noben problem, da ni mogel imeti otrok in ga vprašal, zakaj jih nista posvojila. Takrat se je njenemu možu sesulo življenje, začel je piti in postal je odmaknjen. Nekega jesenskega dne se ni vrnil domov, Sonja je vedela pri srcu, da nekaj ni bilo prav. Naslednji dan so prišli policisti in ji povedali, da je skočil z mostu.

Sama in s 450 evri pokojnine je bila večino dneva lačna

Vmes je tudi ona zbolela, oplazila jo je možganska kap, nekaj dni ni mogla premikati nog, zdaj se lahko vsaj malo premika s pomočjo palice. A do trgovine ni mogla sama, kako uro stran je bila, ko je že uspela priti do nje, si je nakupila paštet, saj so te najbolj poceni.

"Včasih si pogrejem pašteto, če jo "raztumfaš" v ponvi, se da z njo preliti makarone. Pa tudi surovo jo jem, jo kar narežem."

Mucka ji je poginila, zaradi prevelike zaupljivosti je nekoč ostala brez cele pokojnine, v stanovanje je spustila nepridiprava, ki sta ji rekla, da ji bosta pomagala pri čiščenju. Na koncu sta ji ukradla denar iz predala.

Prihajali so opomini, ni več zmogla

Tisti mesec brez pokojnine si ni mogla privoščiti hrane: "Vodo sem zavrela in jo sladkala, to ti da energijo, želodec se hitro skrči." Ni mogla plačati položnic, nabirali so se zneski za opomine.

"Zdaj čakam svoj konec. Na most ne bom šla, je le greh. pa tudi višine me je strah. S svojo hromo roko se niti ne bi mogla niti povzpeti nanj."

Pri Humanitarčku so za gospo Sonjo izvedeli od poštarja, saj je nehala pobirati pošto. Ko so reševalci vdrli v njeno stanovanje, je bila povsem onemogla. Po mesecu dni v bolnišnici so jo odpustili domov, uredili so ji dodatek in tople obroke ter poravnali njen denarni dolg. Ob redni prehrani je Sonja zaživela, zdaj je "prestavila" odhod v dom, saj pravi, da zmore sama, ima tudi novo mucko.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol