Tujci zgroženi nad slavno ljubljansko zgradbo: "Videti je kot zapor"

Slovenija postaja vse bolj prepoznavna v svetu. Na družbenih omrežjih je čedalje več videoposnetkov, ki hvalijo naravne lepote naše male države. Tujcem so všeč tudi znamenite stavbe, kot so ljubljanski grad, Vurnikova hiša in Plečnikova tržnica. Malo manj pa so navdušeni nad stavbo državnega zbora, ki je na Šubičevi ulici v središču Ljubljane. 

Kritike na račun ljubljanske stavbe

Številni uporabniki TikToka ocenjujejo stavbe državnih zborov v Evropi. Za slovensko stavbo nimajo najlepših besed. "Na zadnje mesto sem uvrstil slovenski parlament. Nočem reči, da je videti kot zapor, vendar je to resnica," je mnenje delil eden od uporabnikov. Stavba na Šubičevi ulici je veliko pozornosti pritegnila tudi zaradi svojih znamenitih vrat. "Ima štiri vstopna vrata - ena za moške zapornike, druga za ženske zapornice in preostala vrata za politike," je posmehljivo dodal. 

@garnered1 EU Nations Parliament buildings countdown #Slovenia #Cyprus #Bulgaria #Lithuania #Poland #Europe #EU #fyp ♬ Monkeys Spinning Monkeys - Kevin MacLeod & Kevin The Monkey

"To stavbo sem videl v živo. Je pisarniška stavba z edinstvenim vhodom," je na kratko komentiral drug uporabnik, ki jo je po videzu uvrstil na 34. mesto v Evropi. "Preprosto grozna stavba," je bil nad njo razočaran še en ocenjevalec zgradb. 

@beckography Ranking every European parliament building (Part 4) #Europe #European #Ranking #Architecture #Parliament #Design ♬ original sound - beckography

Ambiciozni načrti, ki se nikoli niso uresničili

Zgradbo so po zamisli arhitekta Vinka Glanza začeli graditi leta 1954, končali pa so jo čez pet let. Pri gradnji so uporabili domače materiale, kot so marmor, kamen in les. Stavba je znana po značilni fasadi, ki jo krasijo bronasti reliefi kiparja Karla Putriha in Zdenka Kalina. Ti reliefi prikazujejo prizore iz zgodovine slovenskega naroda, predvsem iz obdobja narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno.

Stavba državnega zbora bi danes bila videti precej drugače, če bi realizirali načrt velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Ta je leta 1947 naredil načrt za slovenski parlament. Poimenoval ga je Katedrala svobode. Zgradba bi stala v Tivoliju, visoka pa bi bila kar 120 metrov. S tem bi postala najvišja stavba v Ljubljani. Imela bi valjasto dvonadstropno glavno poslopje, nad katero bi se dvigala visoka stožčasta kupola. Projekta niso realizirali zaradi finančnih težav.