Plačna neenakost po spolu v Sloveniji: "Ženska, ki opravlja isti poklic pri istem delodajalcu, v povprečju zasluži 15 odstotkov manj kot moški"

Tako je izsledke enoletne raziskave v okviru Centra za proučevanje organizacij in človeških virov ljubljanske fakultete za družbene vede povzela vodja projekta in profesorica na tej fakulteti Aleksandra Kanjuo Mrčela. "Neprilagojena plačna vzel med spoloma po podatkih za leto 2021 v Sloveniji predstavlja 3,8 odstotka, povprečje v EU je 12,7 odstotka," je navedla raziskovalka v projektu Andreja Poje.

Čeprav podatki na prvi videz dajejo dobro sliko, v Sloveniji na tem področju nismo dobri, je opozorila Kanjuo Mrčela. "Ženska, ki opravlja isti poklic pri istem delodajalcu, v povprečju zasluži 15 odstotkov manj kot moški," je navedla in poudarila, da so kakršnekoli razlike neupravičene. Države, ki skrbijo za enakost, so po njenih besedah boljše, ljudje pa bolj zdravi in srečni. Zato so pripravili projekt, kako v praksi uresničiti to, kar je dobro za vse.

"Plačna vrzel je majhna, neenakost med spoloma pa je še vedno velika," je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Od tedaj, ko so ženske leta 1945 dobile volilno pravico, in do časa, ko državo ali parlament vodi ženska, je minilo skoraj 80 let, je ponazoril. Socialna država po njegovi oceni deluje dobro, a je prostora za izboljšave še veliko. Plačna razlika na trgu dela je dejstvo, ugotavlja ministrstvo, po navedbah Kanjuo Mrčela pa se neenakost med spoloma za enako delo ali delo enake vrednosti začne kazati na daljši rok, ker denimo moški hitreje napredujejo in ker prihaja do neenakosti pri osebnem ocenjevanju.

Po najnovejši raziskavi je plačna neenakost med spoloma posledica nepreglednosti plačnih sistemov in praks, ovir za napredovanje žensk, tajnosti podatkov o plači ter prepričanja, da transparentnost na tem področju ni potrebna, ker je enakost med spoloma dosežena, je naštela Poje. Kot je še ugotovila, je ta enakost v Sloveniji pravno zagotovljena že 70 let, težava pa je uresničevanje načela in pravice v praksi. Ta neenakost je večja med mladimi, v javnem sektorju, med najbolj izobraženimi in v bolj feminiziranih dejavnostih. "Ženske so v Sloveniji visoko zaposlene, prejemajo pa nižje povprečne plače ne glede na višje stopnje izobrazbe," je dejala in dodala, da plačna neenakost po spolu povzroča stroške za celotno družbo.

Moški večkrat mnenja, da neenakosti na tem področju ni

V EU je v začetku junija začela veljati direktiva o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanja, ki vključuje več ukrepov za delodajalce javnega in zasebnega sektorja. Države EU jo morajo v nacionalno zakonodajo prenesti v treh letih. V Sloveniji so priprave na te stekle, iskanju skupnega dogovora bo pripomogla tudi najnovejša raziskava. V njej predlagajo pripravo brezplačnega spletnega orodja, pravico do obveščenosti zaposlenih, opredelitev enakega dela in spolno nevtralnih sistemov vrednotenja, poročanje, objavo in javnost plačil, nadzor s strani inšpekcije za delo in globe ter izobraževanje in ozaveščanje. Cilj po besedah Kanjuo Mrčela ni ta, da mora biti plača enaka, temveč to, da je vsakemu jasno, kaj so kriteriji, kdo je za kaj plačan in ali se dogovora držimo.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je ocenila, da med moškimi kolegi večkrat sliši, da neenakosti na tem področju v Sloveniji ni. "Kronski dokaz, da obstaja, so pokojnine, ki so za ženske v povprečju nižje," je dejala. Težavo poleg naštetih vidi tudi v tem, da so poklici, v katerih prevladujejo ženske, slabše plačani kot tisti, v katerih prevladujejo moški. Na to je opozorila tudi strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk. V mnogih takšnih primerih normativno delo cenimo enako, plačilo pa je bistveno nižje. Opozorila je še, da kot družba nismo dosegli potrebnega napredka pri delitvi gospodinjskih opravil in obveznosti družinskega življenja, ki večinoma še vedno ostaja breme za polni čas zaposlene ženske.

Direktorica kadrovske službe v Dewesoftu in izvršna direktorica Blueberry Sonja Šmuc je dejala, da moški v Sloveniji k tem opravilom prispevajo več od povprečja EU, plačna vrzel pa po njenem ni posledica diskriminacije. Stvari morajo biti po njenem dogovorjene doma, ženske pa se morajo vprašati, kaj so tudi same pripravljene storiti, da bi se razlike v plači zmanjšale. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenija Mitja Gorenšček je proti temu, da se gospodarstvo s čimerkoli dodatno administrativno bremeni. Pot, da se to področje regulira, se mu ne zdi prava, po njegovem mu je treba dati čas. "To se ne ureja z regulativo," je dejal in ocenil, da so moški bolj fleksibilni in bolj pripravljeni poprijeti za delo.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol