Podpredsednica DZ: "Ne bom tiho, borila se bom za živali, ki nimajo glasu."

Podpredsednica Državnega zbora in poslanka SD mag. Meira Hot je velika ljubiteljica in zagovornica živali. Lahko bi zapisali, da je v našem parlamentu njihov glas. Že ves čas se aktivno zavzema zanje. Kljub temu da ima Slovenija razmeroma nov Zakon o zaščiti živali, Hotova z njim ni zadovoljna: "V praksi pravega napredka žal še ni.'' Doma ji družbo dela gonič Sky, ki je njihov polnopravni družinski član.  

Ste velika ljubiteljica živali. Kdo vam dela družbo doma?

Doma mi dela družbo Sky. Pridružil se mi je pred tremi leti in ni le moj zvesti prijatelj, je v resnici polnopravni družinski član.  Prinesel je ogromno veselja, ljubezni in predvsem  odgovornosti. Vsak dan znova mi dokazuje, da ni samo žival ali pa hišni ljubljenček.

''Je veliko več – je čuteče bitje. Je tisti, ki točno ve, kako se počutim in tudi tako odreagira.''

V življenje je vnesel ogromno dobre volje, skrbi in ljubezni ter odgovornosti, ki se je žal marsikdo ne zaveda.

Zakaj prav ta pasma?

Za goniča sem se odločila, ker so razigrani, ljubeči, igrivi in veseli psi. So sicer tudi zelo trmasti, samosvoji in inteligentni, zaradi česar je njihova vzgoja poseben izziv. Zelo dobro se razumejo tako z otroki kot z drugimi psi. Na drugi strani me je zelo zabolelo dejstvo, da je ta pasma tista, ki je največkrat uporabljena v laboratorijih za raznorazna testiranja. Osebno sem zelo ostro zoper kakršnakoli testiranja na živalih in to je bil tudi eden izmed razlogov, da sem se odločila postati skrbnica samčka pasme gonič.

Si predstavljate življenje brez pasjega prijatelja ob strani?

Odkar je Sky z menoj, si več ne predstavljam življenja brez njega. Nikakor. Vendar sem nanj dolgo čakala, ker mi delovne obveznosti niso dopuščale posvojitve psa.

''Pes je v resnici velika odgovornost in popolnoma spremeni življenje. Na bolje.''

Dejstvo je, da brez pomoči družine, ki nanj popazi ob dolgih sejah v Državnem zboru, ne bi zmogla. Ampak izkazalo se je, da se vse da, če se le hoče.

Kakšen pa je vaš prvi spomin na živali iz otroštva, ki ga ne boste pozabili?

Od majhnih nog sem velika ljubiteljica živali. Bila sem majhna, 9-letna deklica, ko so mi neznanci zastrupili dveletno mačko Stripi, na katero sem bila zelo navezana, kar me je globoko prizadelo. V meni je ostalo večno vprašanje, zakaj bi kdo to storil? Zakaj namerno ubiti nebogljeno bitje, ki ti ni nikoli storilo ničesar? Zase bi rekla, da imam neizmerno rada živali, a pravi zagovorniki so tisti, ki ure in ure svojega prostega časa posvečajo reševanju in zaščiti živali.

Iz srca sem hvaležna vsem posameznikom in društvom, ki požrtvovalno skrbijo za nebogljena bitja in jim olajšujejo življenje. Prav oni razkrivajo mnoge žalostne zgodbe in mučenja, ki so mi bila potrditev, da moramo na področju zaščite živali v naši državi narediti mnogo več. Ko so mi ljudje zaupali mandat in sem bila izvoljena v Državni zbor RS, sem s tem dobila možnost nekaj spremeniti, čutila sem dolžnost, da ne smem biti več tiho.

Česa vas osebno učijo živali?

Od živali se še vedno mnogo (na)učim. Živali na svet gledajo z empatijo. Niso zavistne, nikomur ne želijo slabega in ne bodo škodovale, razen če so izzvane. Živijo z naravo. V resnici so zame neke vrste terapevti.

''Obisk konjev in opazovanje, ko so na paši v naravi, me neizmerno pomirja, božanje psa deluje sproščujoče.''

Lahko so naši največji zaupniki. Enostavno dajejo čisto ljubezen.

Mnogokrat me preseneti vez med otroki in živalmi. Opazujem svojega triletnega nečaka, ki ne pozna strahu in obožuje živali - od koz do psov in konjev. Slednji so mu najljubši. In ravno pri opazovanju nečaka in njegovi interakciji z živalmi se vselej znova prepričam, da obstaja neka nezavedna povezava med ljudmi in živalmi, ki pa jo z odraščanjem nekateri žal izgubimo.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Meira Hot (@meirahot)

Ste zadovoljni z novim Zakonom o zaščiti živali? Ta se sicer lepo bere, a denimo psi na kmetijah so še vedno lahko na verigah, namenjeni varovanju premoženja …

Nikakor ne morem biti zadovoljna, ker enostavno kljub velikemu koraku, ki smo ga naredili s spremembo področne zakonodaje, v praksi pravega napredka žal še ni. Verjamem, da nam bo tudi v tem mandatu uspelo narediti še dodatne premike v smeri dodatnih izboljšav Zakona o zaščiti živali, ki smo jih sicer predlagali ob koncu prejšnjega mandata, a žal niso bili sprejeti.

''S spremembo pravnega statusa živali iz stvari v čuteča živa bitja, smo sicer naredili velik premik v položaju, ki živalim pripada v naši družbi, a žal je to še vedno absolutno premalo.''

Prepričana sem, da so sankcije za deviantna ravnanja zoper živali še vedno absolutno prenizke. Menim, da bi morali dati nadzorstvena pooblastila društvom, ki bi delovala kot dopolnitev inšpekcij na terenu, ker so slednje kadrovsko podhranjene in žal ne morejo vselej pravočasno in ustrezno reagirati in ukrepati.

Na terenu moramo biti boljši! Vsi primeri mučenja in hude malomarnosti pri ravnanju z živalmi (spomnimo se samo konja Maxi Liona) to absolutno potrjujejo!  A že dejstvo, da se zadnja leta o vsem toliko razpravlja in opozarja, in da kot družba zelo ostro reagiramo ob primerih mučenja, kaže, da smo korak bližje k resnični uveljavitvi načela dobrobiti živali tudi v praksi. 

Kako vi osebno dojemate privezovanje psov, ki ga zakon še vedno dopušča?

Osebno sem absolutno in kategorično proti privezovanju psov na verige. Zame je to enostavno oblika mučenja živali, ki bi morala biti v moderni družbi absolutno prepovedana. Velikokrat so se v zadnjih letih name obrnili ljudje s prošnjo, naj ukrepam, ker je določen pes na neki njivi privezan na verigo, nima sveže vode in hrane in niti bivališča. Mar je to poslanstvo psa? Ne! Zame in za vse, ki so me na to opozorili, je to nedopustno.

''Lahko razumem, da nekateri pse dojemajo kot čuvaje premoženja, a to ne pomeni, da morajo biti priklenjeni na verige.''

Spomnim se diskusije na pristojni komisiji Državnega sveta, kjer sem predstavila naš predlog novele Zakona o zaščiti živali. Večina je poudarjala, da se jim zdi nesprejemljivo pse obravnavati kot družinske člane in da psi sodijo na dvorišče. Bila sem res globoko žalostna in razočarana, ko sem poslušala argumente, zakaj prepoved privezovanja psov na verige za njih ni sprejemljiva in da se je nekaterim zdelo celo dopustno evtanazirati zdrave živali, češ da bo breme za lokalne skupnosti v nasprotnem preveliko. Zaradi takih stališč toliko bolj glasno povem, da v sodobni družbi mnogi živali dojemamo kot družinske člane in se nam zdi privezovanje psov na verige nesprejemljivo ter bi moralo biti tudi v praksi dokončno odpravljeno! 

Pravite, da je pred nami na področju živali še veliko dela. Katero 'živalsko področje' bi po vašem mnenju še morali prednostno urediti?

Nedvomno moramo urediti položaj rejnih živali. Potrebovali bi tudi državno zavetišče za oskrbo slednjih, ali pa nameniti redno financiranje nekaterim društvom, ki se s tem že neumorno ukvarjajo.

''Prepričana sem, da moramo zvišati kazni, prevetriti Kazenski zakonik, sankcionirati vse oblike malomarnosti pri ravnanju z živalmi, kadrovsko okrepiti veterinarsko inšpekcijo, ki mora biti proaktivna na terenu.''

Zagotoviti stabilno financiranje za društva, ki se ukvarjajo z zaščito živali. Vsaka odkrita zloraba in mučenje nam kaže, da imamo še dolgo pot pred seoj. Kot poslanka sem ves mandat opozarjala na napake in pomanjkljivosti. In tudi v priodnjene bom tiho, borila se bom zanje, ker živali nimajo glasu, da bi se borile zase.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Meira Hot (@meirahot)

Kakšen se vam zdi odnos naše družbe do živali? Se kam premikamo? 

Odnos do živali se spreminja. Še vedno imamo seveda več skrajnosti – od verig, zlorab do pretiravanj. Opažam pa, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kaj živali prinesejo – od dela do veselja in brezpogojne ljubezni. Vsaka sprememba, na kateremkoli področju, pa mora biti sprejeta v čim širšem kontekstu, saj samo tako lahko zagotovimo čim večjo legitimnost. Prav je, da je sprejeta v soglasju z vsemi deležniki in javnostjo, saj samo skupaj lahko sprejemamo najboljše odločitve.