A. B. | 14. 8. 2022, 20:00

Urška Klakočar Zupančič o strasti, za katero mnogi ne vedo: "Od nekdaj sem rada ..."

Luka Dakskobler/Bobo/Profimedia/fotomontaža
Urška Klakočar Zupančič o strasti, za katero mnogi ne vedo: "Od nekdaj sem rada ..." (foto: Luka Dakskobler/Bobo/Profimedia/fotomontaža)

Predsednica državnega zbora v sebi skriva mnogo skrivnosti ... Že kot učenka se je poglobila v svet odkrivanja vsakdanjosti, tokrat pa je besede namenila vsem ženskam, ki jih "je življenje lomilo."

Urška Klakočar Zupančič je pravnica, političarka in predsednica državnega zbora, a tudi knjižna avtorica. V lanskem letu je namreč pri založbi Primus izdala zgodovinski roman Gretin greh. 

Zgodba slika čas 17. stoletja in preizprašuje položaj žensk, ki jim v uvodnih besedah Klakočar Zupančičeva tudi posveti roman, kot zapiše:

"Roman namenjam vsem močnim ženskam, ki jih je življenje lomilo, vendar so vedno znova našle voljo in moč - čarovnicam današnjega dne."

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Julia 👩🏻‍💻🇸🇮❤️🇮🇳 (@noranaknjige)

Političarka, ki je svojo strast spoznala v šolskih klopeh 

"Od nekdaj sem rada pisala. Bila sem neverjeten otrok. Veliko raje, kot da bi se zunaj igrala, sem se zaprla v sobo in pisala na star pisalni stroj," je političarka zaupala v pogovoru za Televizijo ETV HD. 

Pri 11 letih je napisala knjigo z naslovom Iz šolskih klopi, v kateri je pisala o svojih doživljanjih in v sebi gojila vedno močnejšo željo, da bi odrasla v pisateljico. Šele ob koncu študija je ugotovila, da je čas, da svoje misli in znanje zapiše v izdan roman. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by GRETIN GREH (@gretin_greh)

"Gretin greh je mnogo več kot le zgodovinski roman ..."

Klakočar Zupančičeva je za založbo Primus spregovorila o tem, zakaj njen roman ni le zgodovinska zgodba. "Je roman o ljubezni, o znanju, o hrepenenju. Je roman, kjer se čustva prelivajo od najbolj blažene radosti pa do največje groze," je pojasnila. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by GRETIN GREH (@gretin_greh)

Njena ideja o knjigi je temeljila na samozavesti

Idejo za knjigo je dobila med proučevanjem čarovniških procesov na Slovenskem. Tematika jo je pritegnila, kot je pojasnila: "Zdi se mi, da težko najdeš koga, ki ga ne bi," in dodala:

"Enkrat je prišla ideja napisati knjigo, ki bi jo postavila v zgodovinski okvir, za kar sem se morala počutiti dovolj samozavestno. Ko sem se usedla za mizo, je preprosto 'steklo'." 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by GRETIN GREH (@gretin_greh)

Vpogled v zgodbo

Med letoma 1634 in 1635 nas glavna junakinja Greta Weber popelje v kraj Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem, kjer se bijejo bitke med katoliki in protestanti v tridesetletni vojni. "Podložniki se s kmečkimi upori počasi osvobajajo tlačanstva, mesta se širijo, preganjanje čarovnic pa je še v polnem razmahu," med drugim o okoliščinah namignejo pri založbi. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by GRETIN GREH (@gretin_greh)

Protagonistka Greta v sebi skriva nevarne skrivnosti in grehe svojih staršev, a se popolnoma "pregreši," ko se strastno zaljubi v grofa Johanna. 

"Mein lieber Johann ..."

Zaljubljenost v grofa, v katerega se ne bi smela zaljubiti, jo popolnoma prevzame. Komaj se začnemo prebijati skozi knjigo, ko nas nagovori z ljubezenskim pismom. Greta opisuje svoje "nepredstavljive bolečine," ki jih "ne bo več dolgo zdržala." 

"Moje noge so polne črnih in modrikastih podplutb. Moje roke sploh niso več podobne rokam. Niti na enem prstu nimam več nohta. Med nogami nimam ničesar več, samo še boleče raztrgano meso. Moje telo je ena sama bolečina," skozi njene besede spoznavamo bolečino, ki ji ga je zadalo življenje. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by GRETIN GREH (@gretin_greh)

Od izgubljene, zlomljene in "pregrešne" ljubezni Greta gleda, kako izgublja tla pod nogami in si želi, da se iz spanja ne bi več nikoli zbudila. 

"Življenja je konec, to vem, pa ga ne morem sama končati. Vzeli so mi vse, s čimer bi si lahko vzela življenje, da ne bi sami sebe prikrajšali za ta užitek," zapiše ob koncu pisma in nas prvič ob prebiranju pusti v dvomih o tem, kako tragična je lahko usoda. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.