Pred 141 leti na današnji dan prvi zimski vzpon na Triglav: a oba gorska raziskovalca nista bila Slovenca

Na današnji dan je bil leta 1882 opravljen prvi zimski vzpon na Triglav od Marije Terezije koče, danes poznane pod imenom Planika. Opravila sta ga Avgust Sušnik z Dunaja in vodnik Jakob Jelar z Ribčevega laza. Sestopila sta čez Komarčo, pojasnjujejo na Planinski zvezi Slovenije.  

141 let kasneje je Triglav najbolj oblegan vrh v visokogorju, tudi pozimi.

Poročilo akterja prvega zimskega pristopa pravi tako: "Tura na Triglav z malo previdnosti ne terja nobene življenjske nevarnosti. Vzpon iz Fužin v Bohinju sem opravil z uglednim odličnim vodnikom Jakobom Jelerjem do najvišje koče nadvojvodinje Marije Terezije in to brez počitka v sedmih urah. Od tod naprej pa je bilo do vrha še dve uri. Najtežji del je bil v Malem Triglavu, greben brez posebnih težav, toda greben do vrha velikega Triglava je bil na strmih mestih neprijeten. Sestop z vrha je potekal prav tako dve uri do koče Marije Terezije. Sestop se je nadaljeval do Triglavskih jezer do koče nadvojvode Franca Ferdinanda. In nato mimo stene Komarče do slapa Savice in dalje vzdolž samotnega Bohinjskega jezera do Stare Fužine, devet ur hoda. Jezera so bila pokrita z meter debelim ledom, voda pa je bila samo v Dvojnem jezeru," poroča Friko.si. 

Sušnik se je ob tem vzponu še istega leta, 21. februarja, povzpel na Stol, 23. februarja pa na Grintovec, in sicer z bratoma Raimundom in Konradom Pučnikom.  

Drugi vzpon leta 1998 

26. decembra leta 1898 so se Andrej Komac - Mota, Jože Komac - Pavr in Julius Kugy odločiliza drugi zimski vzpon na Triglav. Ker je bila koča Marije Terezije zasnežena, so "šli zdržema do vrha in se po isti poti vrnili v Mojstrano. Sneg je bil dobro osrenjen, hoja po njem lahka." 

V primeru, da se na zimsko dogodovšino na najvišji vrh Slovenije odpravljate tudi sami, bodite za to primerno opremljeni in predvsem kondicijsko pripravljeni. Ob tem planinec Matjaž Šerkezi poudarja, da, če se odpravljate v visokogorje, ne pozabite na plazovni nahrbtnik: "Plazovni nahrbtnik nam lahko reši življenje. Želimo si, da ga nikoli ne bi uporabili. Če nas odnese plaz, poskrbi, da ostanemo na vrhu in nam hkrati zaščiti glavo in vrat. Statistika preživetja je ugodna in govori, da reši polovico žrtev v plazu, ki bi sicer umrle. A še vedno jih polovica umre." 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol