Kaj se otroci učijo v prvem razredu v Skandinaviji – ter kaj v Sloveniji?

Kmalu se začne šola in marsikateri malček se že veseli prvega dne, ko bo končno sedel v šolske klopi. V tem času večino staršev skrbi, ali so svoje otroke dovolj pripravili na začetek izobraževanja, in se sprašujejo, ali bi jih morali še kaj naučiti, preden gredo v prvi razred.

Marsikdo namreč meni, da se morajo danes otroci v šoli naučiti precej več, kot se je zahtevalo včasih. Šolski sistem se posodablja, od najmlajših naj bi učitelji zahtevali vedno več znanja. "Jaz se ne spomnim, da bi se mi kdaj to učili. To je res težko," potarna marsikateri slovenski starš.

Zato smo se odločili, da primerjamo skandinavski izobraževalni sistem, ki velja za najboljšega na svetu, s tistim, s katerim se srečujejo slovenski otroci.

Slovenija

Otroci po neobvezni predšolski vzgoji v prvi razred osnovne šole vstopajo stari od pet let in osem mesecev do šest let in osem mesecev. V Sloveniji stroške učbenikov in celotne šolske opreme krijejo starši.

V razredu je lahko največ 28 učencev. Obvezni predmeti so slovenščina, matematika, likovna umetnost, glasbena umetnost, spoznavanje okolja in šport. Pouk traja 45 minut, otroci v prvem razredu pa imajo 20 šolskih ur pouka na teden.

Pouk poteka pet dni tedensko, od ponedeljka do petka, v soboto le izjemoma. Pouk v vseh šolah poteka dopoldne in se ne sme začeti pred 7.30 uro zjutraj.

V prvem razredu so ocene opisne, od tretjega razreda naprej pa učitelji ocenjujejo doseganje standardov znanja, predpisanih z učnimi načrti, s številčnimi ocenami na lestvici od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 negativna, druge pa so pozitivne.

V Sloveniji v prvem razredu učenje tujega jezika ni obvezno, otroci pa ga lahko izberejo kot neobvezni izbirni predmet. Če ga izberejo, se ga učijo dve šolski uri na teden.

Poleg tega, da v skandinavskih državah država krije stroške šolskih potrebščin, je to ena glavnih razlik med slovenskim in skandinavskim šolskim sistemom: v skandinavskih državah je tuj jezik – angleščina – eden glavnih predmetov. Podobno velja za šport: otroci v Sloveniji imajo na teden tri ure športa, medtem ko je v Skandinaviji obvezna najmanj 45-minutna telesna dejavnost vsak dan.

Švedska

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje na Švedskem temelji na 16 predmetih: švedščina, matematika, športna vzgoja, angleščina, ročna dela, glasba, vizualna umetnost, tehnologija, fizika, kemija, biologija, zgodovina, družbene vede, vera, geografija in gospodinjstvo. Vse predmete poučujejo od prvega razreda.

Ocene otroci začnejo dobivati šele v 6. razredu, pred tem pa učiteljski zbor za vsakega otroka izdela individualni razvojni načrt. V tem obdobju je veliko pozornosti namenjene temu, da se otroci izboljšajo v učenju. Kljub temu, da niso ocenjeni, otroci prevzemajo odgovornost in se učijo.

Obvezna izobrazba se zanje začne pri 7 letih. Švedska ima sicer močno razvito neobvezno predšolsko vzgojo, ki je na voljo vsem otrokom, ne glede na njihov socialni ali ekonomski položaj. To prispeva k temu, da je večina otrok na enaki ravni že na samem začetku izobraževanja, ko se začnejo učiti črk, pisanja, branja in seštevajo.

Vso potrebno opremo – od svinčnikov do iPadov – zagotovijo šole, zato nahrbtnike otroci pustijo pred učilnico. V večini šol učenci obutev pustijo pred vrati, notri pa ostanejo samo v nogavicah.

Učitelji vsako jutro z učenci pregledajo učni načrt za dan, da spodbudijo njihov občutek za čas. Na vsaki mizi sta dve karti – zelena, ki jo obrnejo, če znajo delati samostojno, in rdeča, ko potrebujejo pomoč. Na ta način želi švedski izobraževalni sistem vsakega otroka spodbuditi, da razvije odgovornost do svojega izobraževanja.

Izhod ven je obvezen tudi v mrzlem vremenu, zato šole nudijo primerna oblačila za vsak letni čas – še posebej za tiste otroke, ki morda nimajo ustrezne opreme ali oblačil. To je del prizadevanja za enakopravno in varno izobraževanje v vseh vremenskih razmerah. Švedski šolski sistem sicer zelo poudarja pomen bivanja na prostem in stika z naravo, kar naj bi pozitivno vplivalo na razvoj otrok. 

Norveška

V prvem razredu osnovne šole se učenci večino časa posvečajo izobraževalnim igram in spoznavanju družbenih struktur, abecede, osnov seštevanja in odštevanja ter osnove angleškega jezika. Pouk se začne med 8. in 9. uro zjutraj, šolska ura pa traja od 25 do 30 minut. 

V prvih sedmih razredih ni ocen, kljub temu pa pedagoško osebje na teste pogosto piše komentarje, analizo in včasih tudi neuradno oceno. Teste je treba odnesti domov in pokazati staršem.

Obstaja tudi uvodni test – preden otroci vstopijo v šolo –, ki učiteljem pove, ali je učenec nadpovprečen ali potrebuje več pomoči. Za razliko od Švedske, kjer je vse brezplačno, norveške šole svojim učencem priskrbijo knjige, vso drugo opremo pa prinesejo sami. 

Šole na Norveškem posvečajo posebno pozornost prehrani otrok – prigrizki in pecivo so prepovedani, razen če so narejeni na tečaju kuhanja. To pravilo marsikateri starš uvaja tudi doma – norveški starši otrokom strežejo laži o čarobnih predalih za sladkarije, ki se odpirajo ob sobotah. Otroci prinašajo kosilo v škatlah, ta obrok pa je običajno sestavljen iz sendviča, sadja in steklenice vode.

Danska

Obvezno šolanje se začne pri starosti 6 let. V prvem razredu se otroci učijo angleščine, danščine, glasbe, likovne umetnosti, športne vzgoje, matematike, narave in tehnologije. Učenci prvega razreda preživijo v šoli približno pet ur dnevno. 

Namen začetka izobraževanja je pri otrocih razviti navdušenje, domišljijo in pomagati učencem, da pridobijo zaupanje v lastne sposobnosti. Izobraževalni pristop v tej državi se izogiba razrednim uvrstitvam in formalnim preizkusom znanja. Namesto tega otroci delajo v skupinah in se spodbujajo k ustvarjalnemu delu. Poudarek je na reševanju problemov in ne na pomnjenju informacij. Namesto z "učitelj/učiteljica" se pedagoško osebje naslavlja z imenom.

Velik poudarek je na športu. Vsi otroci se morajo gibati povprečno 45 minut na šolski dan. Veliko imajo tudi zunanjih dejavnosti.

Finska

Na Finskem morajo otroci obiskovati predšolsko izobraževanje eno leto pred začetkom obveznega izobraževanja. Predšolska vzgoja se običajno začne, ko otrok dopolni šest let.

Občine organizirajo predšolsko izobraževanje in je za družine brezplačno. Predšolska vzgoja je običajno organizirana od ponedeljka do petka, štiri ure dnevno v času pouka. 

V času, ko so otroci v predšolski vzgoji, se učijo spretnosti, ki so uporabne v šoli, na primer abecede. Ne učijo pa jih brati. Če otrokov materni jezik ni finščina ali švedščina, prejme podporo pri učenju finščine ali švedščine. Tipičen dan v predšolski vzgoji vključuje tudi igro in dejavnosti na prostem.

Na Finskem se obvezno šolanje začne, ko otroci dopolnijo 7 let. Predmeti, ki se jih učijo vsi učenci v prvem razredu, so materni jezik in književnost, jezik A1 (prvi tuji ali drugi državni jezik), matematika, okoljevarstvo, verstvo ali etika in umetnost ter praktični predmeti, ki so glasba, likovna umetnost, ročna in fizična dela. 

Šolski dnevi v prvem razredu na Finskem so kratki. Prvošolci imajo približno 20 ur šole na teden. V prvih letih osnovne šole je ocenjevanje opisno.

Začetek številčnega ocenjevanja se določi lokalno. Ocenjujejo na lestvici od 4 do 10. Pri posameznih izpitih, ne pa pri poročilu o šolskem letu ali spričevalu osnovne izobrazbe, je možno dobiti tudi polovično oceno in '+'. in '–', ki predstavljata eno četrtino stopnje boljše ali slabše. Vrstni red je "9 < 9+ < 9½ < 10– < 10". Ocena '10+' se lahko podeli tudi za popolno izvedbo z dodatnim trudom študenta.

Šolskih knjig ali šolskih potrebščin ni treba kupiti, te zagotovi šola. Računalnike, tablice in pametne telefone uporabljajo pri poučevanju od prvega razreda dalje, vendar šole običajno ne zahtevajo, da jih kupijo družine. Zahtevajo pa, da ima otrok primerna oblačila za različno vreme in pozimi tudi zimsko športno opremo.

Otrok prejme brezplačno šolsko malico, ki je polnovredni topli obrok. Kosilo vključuje topel obrok, solato, kruh in pijačo, običajno pa ne sladice.

Finske šole se osredotočajo na učenje z razumevanjem, praktično delo, raziskovanje in skupinsko delo. Učitelji spodbujajo kritično razmišljanje in samostojno učenje. Učni načrt je bolj fleksibilen in se prilagaja potrebam učencev.

Finska ustava zagotavlja vsem, ki živijo na Finskem, pravico do ohranjanja in razvoja lastnega jezika in kulture. V finskem šolskem sistemu to pomeni, da šole nudijo poučevanje v različnih jezikih. Nekatere šole nudijo poučevanje v celo desetih različnih jezikih. Najpogosteje pa morajo v razredu biti vsaj štirje govorci tega jezika, da se ustanovi poseben razred.

Največji razlog za uspešnost finskega šolskega sistema pa je visoka usposobljenost učiteljev. Le najboljši lahko postanejo učitelji. Posel učitelja na Finskem je namreč zelo konkurenčen. Samo najboljši študentje, ki kažejo visok potencial in zanimanje za izobraževanje, imajo možnost vstopiti v izobraževalni program za učitelje.

Učitelji na Finskem morajo opraviti visokošolsko izobrazbo, da bi lahko postali učitelji. Običajno je treba pridobiti magisterij iz vzgoje ali pedagogike, da bi lahko poučevali v osnovni ali srednji šoli. Tudi po pridobitvi diplome učitelji na Finskem nenehno nadgrajujejo svoje znanje in veščine skozi različna izobraževanja, delavnice in seminarje.

Izobraževanje učiteljev na Finskem ne poudarja samo prenašanja znanja na učence, temveč tudi razvoj pedagoških veščin, ki spodbujajo aktivno učenje, kritično razmišljanje in samostojno reševanje problemov. Učitelji na Finskem imajo namreč veliko samostojnosti pri prilagajanju učnega načrta potrebam svojih učencev. To spodbuja prilagajanje pouka in diferenciacijo glede na posamezne potrebe.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord