Slovenski zdravniki kritični do izjav hrvaških kolegov

Predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek je kritičen do izjav hrvaških zdravnikov glede splava, ki po njegovi oceni "z neprimernimi besednimi zvezami namerno kriminalizirajo obstoječe zakonske pravice ter postopke, ki potekajo po najvišjih etičnih in strokovnih standardih".

Pojasnilo Kavška, sicer tudi predsednika združenja za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, sledi nedavnim izjavam direktorja zagrebškega kliničnega centra Anteja Ćorušića glede primera hrvaške nosečnice Mirele Čavajda.

Primer Mirele Čavajda

Čavajda je v 24. tednu nosečnosti zaradi tumorja v glavi otroka želela narediti splav, a so ji v štirih zagrebških bolnišnicah dejali, da ta na Hrvaškem po 10. tednu ni mogoč, čeprav zakon predvideva tudi izjeme. Ko je primer minuli teden prišel v javnost, se je bitka za njene pravice začela tudi v medijih, drugostopenjska komisija v Zagrebu pa je nato odobrila prekinitev nosečnosti na Hrvaškem.

A je Ćorušić v oddaji na hrvaški nacionalni televiziji ocenil, da bo Čavajda na postopek vseeno morala v Slovenijo, saj da na Hrvaškem ne zna opravljati "feticida", pri katerem "z iglo vstopiš v maternico in ciljaš srce fetusa".

Kot je še dejal, "gre za uboj, po katerem se plod po delih odstranjuje".

Odziv UKC Ljubljana

Kavšek je v današnji izjavi, ki so jo posredovali iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, take trditve v celoti zavrnil.

"Postopek umetne prekinitve nosečnosti v moderni medicini že dolgo ne poteka več tako, kot je žal razbrati iz izjav nekaterih hrvaških kolegov," je zapisal.

Postopek umetne prekinitve nosečnosti bodisi z namenom nemedicinske (do 10. tedna nosečnosti) ali medicinske (od 10. tedna nosečnosti) indikacije se razlikuje glede na višino nosečnosti. Do 22. tedna se proces rojstva ploda iz maternice imenuje splav (abortus), po 22. tednu pa porod.

V obeh primerih pa se zaradi zdravniške intervencije rodi mrtev plod, je pojasnil Kavšek.

Kako poteka postopek?

Do 22. tedna tedna nosečnosti v veliki večini primerov z zdravili sprožijo prekinitev nosečnosti - popadke in iztis ploda iz maternice, ki med postopkom tudi umre.

Od 22. tedna nosečnosti pa najprej z injekcijo, največkrat kalijevega klorida, ustavijo plodovo srce in nato z zdravili sprožijo popadke ter iztis ploda.

V obeh primerih gre za porod, ki se nekoliko razlikuje glede na višino nosečnosti in velikost ploda. Tudi pri takem porodu nudijo vse načine rojevanja, vključno z lajšanjem obporodne bolečine.

"Zato je interpretacija nekaterih hrvaških kolegov zavajajoča in kot taka ustvarja dodatno čustveno obremenitev tako za zdravnike, ki postopke izvajajo, kot tudi in predvsem za nosečnice, ki se s tako situacijo soočajo. Zloraba strokovnega pojma kot je feticid za namen dnevne politike ali samoopravičevanja zaradi neizpolnjevanja zakonskih pravic žensk je po našem mnenju nepotrebno in škodljivo," je opozoril.

Slovenska zakonodaja o splavu

Kot je še izpostavil, v Sloveniji velja zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, zelo podoben zakon velja tudi na Hrvaškem.

V njem se med drugim uporablja termin umetna prekinitev nosečnosti, "ki pa je v zadnjih dneh, predvsem s strani hrvaških kolegov precej zlorabljen pojem".

"Vsekakor namen tega zakona ni urejanje prekinitve nosečnosti v smislu sprožitve (indukcije) poroda kar tako, ampak urejanje prekinitve nosečnosti v smislu dokončanja nosečnosti, ki vodi v prekinitev nosečnosti s smrtjo ploda," je pojasnil.

Še preden je hrvaška drugostopenjska komisija Mireli Čavajda odobrila splav na Hrvaškem, ji ga je tudi slovenska komisija v Sloveniji. Zaradi težav pri dostopu do splava na Hrvaškem, naj bi Čavajda tudi sicer opravila prekinitev nosečnosti v Ljubljani.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ