Kdo je ta slovenski VIZIONAR? Vsak dan se sprehajate mimo njega, a nikoli ne vidite njegovega obraza

Slovenski arhitekt in urbanist Maks Fabiani, eden izmed vidnejših predstavnikov dunajske secesije, se je rodil 29. aprila 1865.

Maks Fabiani, ki je na Dunaju študiral arhitekturo, je kmalu postal prepoznaven ustvarjalec, prestolonaslednik Franc Ferdinand ga je imenoval za osebnega svetovalca. V tem obdobju je Fabiani deloval tudi kot profesor na dunajski tehniški šoli, poroča RTV Slovenija.

Fabiani je hkrati deloval še v domovini. Ljubljanski župan Ivan Hribar mu je med popotresno obnovo slovenskega glavnega mesta zaupal urbanistično prenovo Ljubljane.

Fabianijeva vizija Ljubljane

Fabianijevo urbanistično zasnovo Ljubljane nekateri še danes označujejo kot najboljši urbanistični načrt Ljubljane. Bil naj bi celo boljši kot poznejši Plečnikov.

Fabianijeva vizija je kot središče sodobne Ljubljane predvidela Sodnijski trg, današnji Miklošičev park, ena izmed glavnih mestnih osi pa naj bi postala Miklošičeva ulica.

Ob njej in v njeni bližini še danes stoji nekaj Fabianijevih stavb, in sicer palača Kleinmayer & Bamberg, Hribarjeva palača, Krisperjeva hiša in stavba Mladike.

Njegove palače pa stojijo tudi na Dunaju (Artaria, Urania, Portois & Fix) in v Trstu (Casa Bartoli, Narodni dom).

Hribarjeva palača

Fabiani, ki je načrte za hišo v secesijskem slogu izdelal med letoma 1902 in 1903, je Hribarjevo palačo zasnoval kot trinadstropno poslovno-stanovanjsko zgradbo. Izrazita geometrijska fasada je členjena s kvadrati in tremi plitvimi pomoli. Od vseh Fabianijevih hiš je Hribarjeva zasnovana najbolj strogo.

Krisperjeva hiša

Fabiani je pročelje oblikoval v lahkotnem secesijskem slogu, po vzoru sodobne dunajske arhitekture, s cvetličnimi in rastlinskimi stiliziranimi okraski, ki spominjajo na motiv 'udarca z bičem', v tistem času posebej priljubljenega v Belgiji.

Vse njegove zgradbe pa zaznamujejo za secesijo značilni in izredno očarljivi stilizirani cvetlični ornamenti.

Stavba Mladike

Fabianijeva pa je tudi stavba Mladike, v kateri ima danes prostore ministrstvo za zunanje zadeve. Pri oblikovanju fasade Mestnega dekliškega liceja je Fabiani nakazal odmik od secesije, racionalnost in izbor preprostih materialov – opeke in ometa. Posebnost so vidne jeklene preklade nad okni. Secesijski posvetitveni portal je naredil Ivan Zajec, okrašen pa je z grbi Kranjske, Ljubljane in Josipa Gorupa.

Kdo je Maks Fabiani?

Ob koncu prve svetovne vojne je leta 1917 v 53. letu starosti odšel z Dunaja, kjer je zapustil bleščečo univerzitetno kariero, mednarodno slavo, velemestne udobnosti ter osebni ugled. Vrnil se je na Kras, z namenom, da bi se posvetil delu pri prenovi porušenega Posočja, Goriške in Krasa.

Leta 1918, po razpadu Avstro-Ogrske, preidejo ta skoraj povsem uničena ozemlja pod Italijo, toda Fabiani dela ne konča.

V naslednjih letih je nesebično pomagal obnavljati številne uničene vasi. Z 92 regulacijskimi načrti za naselja v Posočju, v južni Furlaniji, na Krasu in v Vipavski dolini si je Fabiani prislužil pomembno mesto v zgodovini evropskega prostorskega načrtovanja in arhitekture, poroča RTV Slovenija.

Še posebej je Fabianijevo delo zaznamovalo Štanjel, v katerem je med letoma 1935 in 1945 deloval tudi kot župan.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol