Strokovnjaki pravijo, da ta sindrom ne obstaja, v UKC pa vse več otrok z že "diagnosticiranim"

Ker se strokovnjaki pri obravnavi otrok in mladostnikov v ljubljanski bolnišnici vse pogosteje srečujejo z že "diagnosticiranim" in "zdravljenim" sindromom Irlen, razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo, razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, razširjeni strokovni kolegij za nevrologijo, razširjeni strokovni kolegij za klinično psihologijo in pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani v zvezi s "sindromom" podajajo strokovno mnenje. To so javno objavili na spletni strani univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Sindrom ne obstaja

Med drugim so zapisali, da obstoj tako imenovanega sindroma Irlen ni dokazan, patofiziološko obrazložljiv in zato tudi ni klasificiran v mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB).

Kaj naj bi bil ta sindom?

Na spletni strani Irlen klinike pišejo, da je skotopični sindrom motnja vizualnega procesiranja informacij z vrsto simptomov, ki so pri vsaki osebi individualni.

Med najpogostejšimi so občutljivost na svetlobo, težave pri branju in pisanju črnega besedila na belem papirju, težave s pozornostjo in koncentracijo, naprezanje in utrujenost, glavoboli in migrene, popačenje besedila in predmetov v prostoru, zavedanje globine, zaradi tega slabo zaznavanje svojega telesa in prostora, težave s stopnicami, tekočimi stopnicami ali pri lovljenju žoge.

Simptomi lahko kažejo na resne težave

Po drugi strani pa so težave, ki jih pripisujejo tako imenovanemu sindromu Irlen – Inštitut za skotopični sindrom, lahko simptomi pomembnih zdravstvenih težav s potencialno resnimi posledicami in zato zahtevajo ustrezno strokovno obravnavo.

To pomeni, da imata nestrokovno ugotavljanje nekakšnih "sindromov" in njihovo "zdravljenje" za posameznika zaradi opustitve ustrezne strokovne obravnave lahko resne zdravstvene posledice. 

Več kot šest tisoč otrok v Sloveniji "ima sindrom"

Že okoli šest tisoč otrokom z učnimi težavami v Sloveniji je Irlen klinika predpisala barvne folije, okoli 1700 ljudi pri nas pa uporablja tudi očala z barvnimi filtri, za kar je treba odšteti okoli 500 evrov, je že lani pisal častnik Delo. 

In kako priti do diagnoze? Obravnava je sestavljena iz osnovnega testiranja pri presojevalcu – na to je treba čakati od dva do tri tedne –, če ugotovijo srednjo ali težjo obliko skotopičnega sindroma, usmerijo otroka še na diagnostiko na Irlen kliniko v Ljubljano, za kar je treba čakati od tri do štiri mesece.

Cena testiranja je 50 evrov na uro, pri čemer traja osnovno testiranje od ure in pol do dveh ur in pol. Če se starši odločijo za klinično obravnavo, je treba priti na kliniko večkrat. Skupaj z individualno obarvanimi filtri za očala stane ta obravnava 440 evrov.

Pozitivni učinki

Pa dragi filtri pomagajo? "Če so se prej otroku črke premikale ali meglile, se jim več ne premikajo in ne meglijo, in tako je branje lažje," je za Delo pojasnila sogovornica. 

Strokovnjaki pa ugotavljajo, da so ugodni učinki, o katerih poročajo diagnosticirane osebe, zaradi placeba. Placebo je snov ali poseg, za katerega je prejemnik prepričan, da bo nanj učinkoval blagodejno, čeprav nima dejanskega kemičnega ali mehaničnega vpliva. Ker stanejo osnovno testiranje po metodi irlen, nato pa še diagnosticiranje in očala starše skupaj okoli 500 evrov, je to precej velik strošek za placebo učinek, piše časnik.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol