Svetišče narave: Triglavski narodni park praznuje stoto obletnico (veste, kaj se je takrat zgodilo?)

Letos bo minilo sto let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika današnjega Triglavskega narodnega parka (TNP). V parku bodo jubilej, ki zaznamuje ustanovitev prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, proslavili z nizom dogodkov pod sloganom Varstvo je obstoj.

Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti, ki so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, pojasnjujejo v javnem zavodu TNP.

Podpis zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka 1. julija 1924 je bil pomemben mejnik v zgodovini razvoja naravovarstva in prizadevanj za zavarovanje dela Julijskih Alp v obliki edinega narodnega parka v Sloveniji. Spodbudil je širjenje naravovarstvene ideje in prvič na Slovenskem določil pravni varstveni režim s ciljem ohranjanja narave.

Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer je obsegal približno 1400 hektarov. Zakupna doba je bila določena za 20 let, določena je bila tudi letna zakupnina. Park ni bil razglašen za stalno, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Zakupna pogodba se je formalno iztekla 1. julija 1944, njeno podaljšanje ali sprememba sta bila zaradi druge svetovne vojne odrinjena na stran, po zaključku vojne pa je bilo treba začeti znova, so pojasnili v javnem zavodu TNP.

Pomemben jubilej bodo v javnem zavodu TNP skupaj s številnimi organizacijami, partnerji, posamezniki in društvi praznovali vse leto z različnimi dogodki, akcijami, vodenji in prireditvami. Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem stoletnice je prevzela predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Dogajanje bo potekalo pod sloganom Varstvo je obstoj. Gre za opozorilo, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot oz. njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je še danes pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo ter razvojem.

"Dogodki bodo različno tematsko obarvani, v prvi vrsti bodo poudarjali naravovarstvo, poudarek pa bo tudi na kakovosti življenja prebivalcev in na sodelovanju z vsemi deležniki, zlasti tudi s turizmom, da obiskovalci razumejo, zakaj obstajajo določena pravila in kaj pripomorejo s tem, ko se jih držijo," je izpostavil direktor javnega zavoda TNP Tit Potočnik.

"Jubilej je edinstvena priložnost ne le za upravo narodnega parka ampak tudi za vse osrednje deležnike, ki skupaj z nami upravljajo narodni park, in za prebivalce ter obiskovalce, da se poistovetijo z zgodovinsko idejo iz leta 1924 o prvem zavarovanem območju," je dejala vodja informacijsko izobraževalne službe v javnem zavodu TNP Majda Odar.

Kot je pojasnila, je vzpostavitev prvega zavarovanega območja na ozemlju Jugoslavije terjala veliko naporov. Številni izzivi pa jih pri tem, kako varovati območje za prihodnje rodove, čakajo tudi v prihodnosti. Zato bodo velik del aktivnosti v okviru praznovanja stoletnice namenili otrokom, prebivalcem, pa tudi deležnikom s področja turizma. Med drugim se bodo osredotočili na informiranje tudi tujih gostov o varnosti in pravilih obnašanja v slovenskih gorah.

Odar si želi, da bi v prihodnjem obdobju ideja o skupnem upravljanju zavarovanega območja, ki sedaj dozoreva, postala še močnejša in da bi se širila tudi izven parka. Vse v želji, da bi bilo osrednje območje parka res svetišče narave, v zaledju pa, da se omogočijo pogoji, ki bodo v zadovoljstvo tudi domačinom kot obiskovalcem.

"Bistvo vsega ni samo informiranje in osveščanje, ampak spreminjanje navad ljudi v smislu spoštovanja okolja in s tem tudi spoštovanja sočloveka. Če se doseže to spoštovanje, se doseže ravnovesje med človekom in naravo ter sožitje med ljudmi," je poudaril Potočnik.