Trgovci v primerjalniku cen prirejajo cene živil: nihče ne želi biti predstavljen kot najdražji ponudnik

Jeseni si je vlada zadala rešiti draginjo, ki je vplivala na rastoče cene živil in na pobudo ministrice za kmetijstvo, Irene Šinko, vzpostavila primerjalnik cen. Ta je takrat dejala, da želijo "potrošnike seznaniti, in sicer tako, da bodo lahko primerjali posamezne proizvode med različnimi trgovci, pa tudi po poreklu in kakovosti teh proizvodov", je pojasnila na novinarski konferenci. Spletna stran omogoča primerjavo cene izdelkov iz 15 skupin osnovnih živil in petih dodatnih sezonskih živil (torej skupno 20 živil). 

Navedeno je mogoče poizvedeti pri trgovcih Hofer, Lidl, Eurospin, Mercator, Spar in Tuš. Roman Žveglič, predsednik KGZS, je pravtako že v začetku izvajanja brskalnika opozoril, da zastavljeno primerjanje cen živil ne more prinesti dobrih rezultatov, saj vključuje izdelke oziroma živila po končni (maloprodajni) ceni.

V košarico izdelkov za popis cen je vlada uvrstila 15 skupin osnovnih živil: belo moko, bel kruh, testenine, goveje in svinjske zrezke, piščančje fileje, mleko, tekoči jogurt, sir, maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor ter pet sezonskih živil, ki se od popisa do popisa spreminjajo. 

Težave že od začetka: opozarjali so jih na napake 

A že sleherni dan po dostopnosti primerjalnika so se trgovci pritožili nad izvedenimi popisi. Opozorili so, da ta ne prikazuje resničnih cen posameznih cen živil, niti skupne vrednosti košarice. Iz uprave trgovin Hofer so takrat denimo opozorili, da primerjalnik vsebuje "številne nepravilnosti". Te so izvajalcu takrat posredovali, pri tem pa jih opozorili, da so cene testenin, masla in jabolk zaokrožene navzdol ter da košarica vseh izdelkov pri njih stane 46,08 evra in ne 48,88 evra, kot je navedeno na spletni strani Naša super hrana. 

Tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je ministrico opozorila na ugotovljene nepravilnosti in napake, ki so nastale v okviru projekta: "Nepravilnosti in napake, na katere opozarjajo trgovci, se kažejo kot primerjava med seboj neprimerljivih izdelkov, napačni so popisi cen in slikovne oznake," so našteli in poudarili, da se to "odraža v obliki nepopravljive škode, ki nastaja trgovskim družbam".

Projekt, ki je stal 58.000 evrov, se končuje

Primerjalnik cen se bo zaradi trajne neučinovitosti izvajal le še do konca marca. Njegovi izsledki so nekoliko nenevadni, saj ne le, da nakazuje, da je najceneje kupovati pri ponudnikih, ki so v splošnem obravnavani kot držaji, temveč da so cene živil nižje – kljub splošni draginji, ki jo ne le čutijo potrošniki, temveč se izkazuje tudi v poročilih statističnega urada (Surs). 

Profesor dr. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je bil do ukrepa kritičen že od začetka, njegova opozorila so se uresničila: "Trgovci se očitno vedejo strateško in znižujejo cene živil v košarici, celo sebi v škodo, saj nihče ne želi biti javno predstavljen kot dražji od konkurenčnih ponudnikov," so zapisali na Delu. 

Opozarja, da cene zato ne odražajo dejanskega stanja na trgu, hkrati pa, da je nabor izdelkov primerjalnika cen premajhen, s tem se strinjajo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS): "Inflacija na letni ravni je približno desetodstotna, če govorimo le o hrani in brezalkoholnih pijačah pa okoli 18-odstotna oziroma 16-odstotna za okvirno obdobje spremljanja cen od septembra do decembra 2022," so pojasnili za Delo. 

Zato se težava skriva tudi v sami metodologiji analiz vsakokratnega popisa, ki so ga izvajali, nekatere ugotovitve raziskave, ki jih lahko preberemo na spletni strani ministstva, so celo nesmiselne. Čeprav so ob 9. popisu, ki so ga izvajali 6. januarja letos, navedli, da zaznavajo močne podražitve mesa, pri čemer izpostavijo, da je bilo svinjsko meso povprečno dražje za 33,19 odstotka, tega pri izračunih primerjalnika ni zaznati. 

Čeprav se je tako primerjalnik cen izcimil za neuspešno zgodbo, pa na trgu vendarle obeti napovedujejo vsaj delno izboljšanje stanja. Ker so živilsko draginjo poganjale visoke cene pogonskih goriv, ki so zvišale stroške proizvodnje in distribucije, in se cene naftnih derivatov trenutno umirjajo, je mogoče pričakovati, da bo kmalu le mogoče lažje zadihati, s tem se strinja tudi Polanec. 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ