Kdo je Urša Cankar Soares, glavna nasprotnica splava v Sloveniji? (Njena stališča vas bodo šokirala)

Ko je predsednica države Nataša Pirc Musar iz svojega Mladinskega posvetovalnega odbora odstavila aktivistko Saro Štiglic, ki se je skupaj s soaktivistkami na Kongresnem trgu uprla akciji civilne iniciative Pohod za življenje, ki nasprotuje pravici do splava, je v javnosti hote ali nehote zopet odprla prostor za razpravo o splavu in (ne)samoumevnosti pravice do njega.

Tako je medijsko pozornost poleg Sare Štiglic ponovno dobila desna aktivistka Urša Cankar Soares, ki se je s Štigličevo soočila tudi v oddaji 24ur. Cankar Soaresova je vodja Pohoda za življenje in skupaj z Alešem Primcem, predsednikom politične stranke Glas za otroke in družine,  bržkone glavna nasprotnica splava v Sloveniji.  

Medijska pozornost ji sicer ni tuja, saj je, odkar se je odločila, da bo glas "ubogih" nerojenih otrok, dala že kar nekaj intervjujev za desne in katoliške medije, v katerih je med drugim jasno in glasno pojasnila, zakaj se je podala na pot aktivizma, zakaj so otroci največje poslanstvo ženske in zakaj je prepričana, da bi morali ženske, ki storijo splav, označevati za morilke.

Splav je hujša travma od posilstva, LGBTQIA+ skupnost je znana po kriminalu in še kaj

Urša Cankar Soares se v intervjujih rada predstavlja kot priljudna, topla žena in mati, ki uživa v crkljanju in kakovostnem času, preživetem s svojimi otroki in v skupni molitvi z možem. Pred časom je pustila službo montessori pedagoginje, da lahko v vsej polnosti opravlja vlogo mame (in, vse kaže, aktivistke). 

Poleg tega zatrjuje, da kot mlada ni problematizirala splava, da je celo uporabljala kontracepcijo in da se ji, ko ji je prijateljica zaupala, da bo opravila splav, to ni zdelo nič posebnega.

"Živela sem zelo posvetno, imela fanta in vse, kar gre zraven, dokler nisva po šestih letih šla narazen. Kmalu za tem sem dobila vabilo na romanje s skupino mladih v Rim. Na tem romanju sem videla več kot sto mladih, ki so konkretno živeli z Bogom. In takrat sem prišla nazaj z eno radovednostjo, kaj se tukaj dogaja. Potem sem začela brati knjige in prek tega je prišlo moje spreobrnjenje. Brala sem o čudežih z Brezij, patru Piju in Pavlova pisma in dobila dar vere, da je to, kar piše, resnično. Ko sem spoznala da je Jezus resnično navzoč v evharistiji, pa se je moje življenje dokončno spremenilo. Vse je postalo bolj polno, osrečujoče, začela sem dnevno hoditi k maši," je povedala za portal Iskreni.net.

Za aktivistično pot se je odločila pred približno petimi leti, ko je takratni ameriški predsednik Donald Trump prvič nagovoril Pohod za življenje v Washingtonu. "Ravno v tem času sem bila povabljena v ekipo. Takoj sem vedela, da se moram temu pridružiti. S p. Tadejem Strehovcem, Alešem Primcem in še dobrimi dvajsetimi posamezniki po svojih močeh sodelujemo v pripravi na Pohod za življenje. Priprava pa vključuje tudi izobraževanje, kar je bilo zame ena lepa izkušnja rasti," je dejala.

Cilj njihovega gibanja je, da bi Slovenija postala država, kjer splav ne bi bil izenačen s kondomom, kjer bi kot družba na pomoč priskočili ženskam, ki se soočijo z nenačrtovano nosečnostjo, in tistim, ki so svojega otroka že splavile. Moti pa jih tudi izrazoslovje na tem področju. V svojem besednjaku Urša Cankar Soares in njene podpornice besedo splav namreč pogosto zamenjujejo z besedo "detomor" (ženske, ki storijo splav, so torej morilke), izogibajo pa se tudi izrazom, kot so "prekinitev nosečnosti", "fetus" in "zarodek". Namesto teh uporabljajo izraze "umor nerojenega otroka," "nerojeni otrok" in "nošenček".

"Kaj je umetna prekinitev nosečnosti? Nekaj prekineš in potem nadaljuješ? Gre za končanje življenja. Stvari je treba poimenovati take, kot so. V črni kroniki tudi ne beremo, da je morilec umetno prekinil življenje. V pripravah na Pohod za življenje smo pozorni na to, kateri izrazi dejansko opisujejo, kaj splav je. Da je to dejanje, ki ubije otroka," je prepričana.

V drugem intervjuju, ki ga je dala za portal Domovina, je namignila, da tudi v primeru, da ženska zanosi zaradi posilstva, to ne bi smela biti izjema, ki bi opravičevala splav. "To je ena izmed najtežjih stvari, huda travma, krivica, ki je absolutno premalo sankcionirana. Toda splav je še hujša travma. V primeru posilstva si ti preživel, v primeru splava pa tvoj otrok ne bo preživel," je bila odločna.

Čeprav je tako naklonjena reševanju "nerojenih otrok" in namesto splava podpira oddajo otrok v posvojitev, če zanje ni druge možnosti, pa je to očitno dopustno le v primeru, ko gre za "tradicionalno družino", ki jo poleg otrok sestavljata oče in mati. Ob spremembi družinskega zakonika je v državnem zboru namreč dejala, da ni optimalno za nobenega otroka, da gre v posvojitev v lezbično, homoseksualno, queer seksualno, transseksualno, aseksualno razmerje. Najbolje zanj je, da živi z mamo in očetom.

Politike je obenem pozvala, naj ne ponavljajo floksul, češ da je bolje, da otrok živi pri dveh ljubečih homoseksualcih kot pri nasilnem očetu in histerični mami. Znanstvene raziskave po njenih besedah namreč kažejo, da je med LGBTQIA+ populacijo veliko več nasilja. 

"Prepoved splava bi rešila veliko življenj"

Urša Cankar Soares kljub izraženim stališčem trdi, da njena iniciativa ne namerava prepovedati splava. "Mi želimo samo poudariti, da smo za življenje, da smo za to, da se žensko spoštuje in žensko se spoštuje tudi takrat, ko se spoštuje njenega otroka, ker je otrok njen otrok, njena kri, njeno življenje, ki ga nosi v sebi, to je spoštljivo do žensk in tem ženskam v stiski želimo pomagati," je po poročanju Nove24tv povedala na sobotnem shodu. V isti sapi meni, da bi prepoved splava rešila veliko življenj, a o njem na tej točki "nima smisla govoriti, saj menjava zakonov ni tako enostavna".

Pa če bi se pojavila možnost za menjavo zakonov? Tovrstnih stališč ravno zato ne gre jemati zlahka. Z njimi se je začelo tudi na Poljskem, ki ima trenutno eno najstrožjih zakonodaj glede splava v Evropi, ki je nekaj nosečnic že stala življenja. Splav je prepovedan v vseh primerih, razen v primerih posilstva in incesta ter kadar je ogroženo materino življenje ali zdravje, zakonodajo pa so leta 2020 še zaostrili z odločitvijo, da je umetna prekinitev nosečnosti tudi v primeru okvare ploda protiustavna.

Ravno tako se razmere zaostrujejo na Hrvaškem, kjer vse več zdravnikov, po nekaterih podatkih kar 60 %, v primeru splava uporablja ugovor vesti. Nedavno je odmeval primer nosečnice Mirele Čavajda, ki je v 24. tednu nosečnosti zaradi tumorja v glavi otroka želela narediti splav, zdravniki pa so ji dejali, da ta na Hrvaškem po desetem tednu ni mogoč, čeprav zakon v določenih primerih predvideva tudi izjeme. Čavajdova se je na splav nato odpravila v Slovenijo.

Kot je v nedavni kolumni za Večer zapisal Marko Crnkovič: "Če bomo z nasprotniki splava vzpostavili spoštljiv dialog, nam bo nekega dne še žal. Ker se zna zgoditi, da se bomo nekega zbudili in ugotovili, da pravice do splava ni več. Ker so nam jo nasprotniki v spoštljivem dialogu vzeli."

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord