J. Z. | 5. 11. 2022, 20:00

Večina slovenskih občin se sooča z demografskimi težavami: katere so svetle izjeme?

Profimedia

Medtem ko se nekateri župani ukvarjajo z izivom, kje poiskati prostor za vse otroke, ki želijo v vrtec, pa je slika v nekaterih občinah, predvsem daleč stran od prestolnice, povsem drugačna. Tam je mladih vsako leto manj.

Pred županskimi volitvami, ki bodo potekale 20. novembra, smo podrobneje pogledali, s kakšnimi težavami se soočajo slovenske občine in njihovi župani. Med drugim smo preverili, v katerih občinah se lahko pohvalijo z naravnim prirastom (pozitivno razliko med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu) in kje nimajo te sreče.

Pozitiven naravni prirast je, kot so nam pojasnili na državnem statističnem uradu, v Sloveniji v letu 2022 beležila četrtina občin. V petih občinah je bilo število rojenih in umrlih enako, preostale občine, 73 odstotkov, so beležile negativen naravni prirast.

Trend se je v zadnjih letih znova obrnil 

Od sredine prejšnjega stoletja se je razlika med številom živorojenih in številom umrlih v Sloveniji iz leta v leto skoraj neprestano manjšala. Število umrlih je v tem obdobju iz leta v leto nekoliko naraščalo, medtem ko je število živorojenih izrazito upadalo.

V letu 1993 je prvič po 2. svetovni vojni več prebivalcev umrlo, kot pa se jih je tisto leto rodilo (prvič je bil izkazan negativni naravni prirast). Sledilo je triletno obdobje majhnega pozitivnega naravnega prirasta, kasneje pa devetletno obdobje negativnega naravnega prirasta. Od leta 2006 do 2016 je bil naravni prirast v Sloveniji znova pozitiven, v zadnjih štirih letih (od 2017 do 2020) pa spet negativen. Podrobnejši podatki, ki so na voljo za leto 2020, kažejo, da je naravni prirast v letu 2020 znašal –2,5. 

Profimedia

Med tistimi, ki so imele pozitivni naravni prirast na 1.000 prebivalcev, sta z najvišjimi vrednostmi izstopali občini Jezersko (10,9) in Mokronog - Trebelno (8,3), med tistimi z negativnim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev pa občini Gornji Grad (–26,5) in Hodoš (–19,7).

Uredništvo

Zanimivo je, da v občini z največjim prirastom - občini Jezersko - po podatkih statističnega urada v letu 2020 sploh ni bilo vrtcev. Vendar pa je bilo od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1 do 5 let, 82 odstotkov vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (povprečje 81 odstotkov). Medtem pa so imeli v občini Hodoš dva vrtca, ki ju je obiskovalo 87 otrok.

Na ravni regij v letu 2020 v nobeni od njih naravni prirast ni bil pozitiven; v osrednjeslovenski statistični regiji je na 1.000 prebivalcev umrlo enako število prebivalcev, kot se jih je rodilo; v vseh preostalih regijah pa je bil naravni prirast negativen; ta je bil največji v pomurski statistični regiji (–7,6 na 1.000 prebivalcev).


Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.