Velikonočni zajtrk: kakšen je POMEN hrane na praznični mizi

Evropske države s krčansko tradicijo imajo za praznik bogato obloženo mizo. Velikonočna jajca, hren, potica in velikonočna šunka so simbolične jedi, značilne za Slovenijo. 

Najstarejša velikonočna jed na slovenskem

Najstarejša velikonočna jed na slovenskem, ki izvira iz časov hude lakote, je jed, ki so jo v tistih časih poimenovali kar "aleluja" ali repje, poroča portal Slovenec.org.

Šlo je za juho, pripravljeno iz posušenih repnih olupkov, ki jih je pred kuhanjem bilo potrebno namakati. V juhi se je znašel tudi kakšen krompir ali ajdova kaša, premožnejši ljudje pa so juho zabelili z domačimi ocvirki.

Hrana velike noči bi morala biti čim bolj lahka, saj je po postu uživanje težke, mastne in obilne hrane preveč naporno za želodec.

Tradicionalno se na veliko noč pripravi:

• Velikonočna jajca ali pirhe. Nekoč so bili pirhi obarvani rdeče, saj so simbol vstajenja ali kaplje krvi, jajce pa predstavlja tudi vstajenje. Piščanec skozi jajčno lupino vstopi v nov svet, prav tako je iz groba vstal tudi Jezus.
• Hren, ki simbolizira žeblje.
• Potico, ki simbolizira trnovo krono.
• Velikonočno šunko, ki simbolizira Kristusovo telo.
• Zanimivo je, da med velikonočne simbole sodi tudi pomaranča, ki simbolizira pijačo, ki so jo ponudili Jezusu pred smrtjo - v resnici je šlo za gobo, namočeno v kis, poroča portal Slovenec.org.

Na Primorskem in v Istri za veliko noč pripravijo pinco, sladek kruh, ki spominja na potico, ponekod pa k žegnu nesejo tudi "nadevani želodec" ali v testu pečeno gnjat.