Pri spanju vsi štejemo ure, pozabljamo pa na nekaj pomembnega.
Osem ur spanja pogosto velja za osnovo dobrega počutja. Toda tudi po dovolj dolgi noči se lahko zbudimo utrujeni. Pri nočnem počitku namreč ni pomembno samo to, koliko časa preživimo v postelji. Strokovnjaki opozarjajo še na navado, ki jo zlahka spregledamo.
Služba, druženje in večerno gledanje serij hitro vplivajo na čas odhoda v posteljo. Med tednom zato spimo manj, ob koncu tedna pa skušamo zamujeno nadoknaditi. Čeprav nam daljše spanje lahko prinese olajšanje, telo ne deluje zgolj po načelu seštevanja prespanih ur.
Pomembna je tudi rednost: da zaspimo in vstajamo ob približno istem času. Naša notranja biološka ura pomaga uravnavati budnost, hormone in presnovo, velika nihanja urnika pa jo lahko zmotijo. Raziskave neredno spanje povezujejo z večjim tveganjem za srčno-žilne in presnovne težave. Reden urnik sicer ne nadomesti zadostnega počitka — večina odraslih še vedno potrebuje od sedem do devet ur spanja, piše portal Real Simple.
Za bolj ustaljen ritem strokovnjak Justin Hai priporoča, da začnemo pri približno enaki uri vstajanja in jutranji dnevni svetlobi. Zvečer si vzemimo pol ure za umirjanje, denimo ob knjigi ali topli prhi. Pomaga lahko tudi zgodnejša zadnja kava in manj uporabe zaslonov pred spanjem.
Ob tem rutina ne sme postati dodaten vir pritiska. Če gremo občasno pozno spat, je bolje poskrbeti za dovolj počitka kot za vsako ceno vstati ob običajni uri. Pomembno je, da se nato vrnemo k svojemu ritmu in vzdržujemo navade, ki ustrezajo našemu življenju.
