Ključna varnostna odločitev Švedske in Finske še ta teden

Pridružiti se ali ne pridružiti? O vprašanju članstva v Natu bodo ta teden odločali na Finskem in Švedskem, kjer je ruska invazija na Ukrajino razblinila dolgoletno prepričanje, da je nevtralnost najboljši način sobivanja z veliko sosedo Rusijo. 

Zgodovinski obrat v zunanji politiki

Če se finski predsednik in vladajoči socialni demokrati v obeh državah v naslednjih dneh zavzamejo za vstop, bi Nato lahko kmalu dobil dve članici tik pred ruskim pragom, poroča agencija AP.

To bi bil zgodovinski korak za obe nordijski državi: Švedska se je izogibala vojaškim zavezništvom več kot 200 let, medtem ko je Finska sprejela nevtralnost po porazu v drugi svetovni vojni.

"Ni več vrnitve v status quo pred invazijo," je za AP povedal Heli Hautala, finski diplomat, prej napoten v Moskvo, in raziskovalec v Centru za novo ameriško varnost v Washingtonu.

Možnost hrvaškega veta

Hrvaški predsednik Milanović se je sicer pred dnevi na obisku Vukovarja zavzel za veto Hrvaške na vstop Finske v Nato.

Odločitev Finske

Finski predsednik Sauli Niinisto, za katerega se je zdelo, da ima s Putinom  pred vojno v Ukrajini najboljše odnose na Zahodu, naj bi svoje stališče do članstva v Natu objavil v četrtek. Tudi vladajoči socialdemokratski stranki obeh držav naj bi svoja stališča predstavili konec tega tedna.

Če bo njihov odgovor na članstvo pritrdilen, bi to pomenilo začetek uradnih postopkov prijave za priključitev. 

Kakšna bo odločitev Švedske

A če je Finska podpora prošnji za članstvo jasna, so Švedski socialni demokrati tradicionalno zavezani neuvrščenosti. Predsednica stranke in premierka Magdalena Andersson je sicer izjavila, da med "pred in po 24. februarju" obstaja jasna ločnica, poroča AP.

Strankarska frakcija žensk, ki jo vodi ministrica za podnebje in okolje Annika Strandhall, članstvu v Natu nasprotuje: "Verjamemo, da našim interesom najbolje služimo, če smo vojaško neuvrščeni," je povedala ter dodala, da je bila "Švedska tradicionalno vselej močan glas za mir in razoroževanje."

Niti Finska niti Švedska ne načrtujeta referenduma, saj se bojita, da bi lahko postali tarči ruskega vmešavanja. Pred tem pa sta obe državi želeli in tudi prejeli zagotovila o podpori ZDA in drugih članic Nata v obdobju prijave, če bi za članstvo zaprosili.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord