Ko se ujezi nebo – zakaj se to zgodi in kakšne so posledice?

V vsakem trenutku na svetu divja približno 1800 neviht, na dan jih nastane okrog 40.000. Vseh skupaj jih je na leto nekje med 14,5 in 16 milijoni. Tipična nevihta traja približno pol ure in pokrije območje s premerom 25 kilometrov.

Se tudi vam zdi, da je poleti neviht več?

Ne motite se. Nevihta za svoj nastanek namreč potrebuje predvsem dve stvari: visoko zračno vlažnost in hitro dvigajoč se topel zrak. Slednjega nam med vročinskimi valovi ne manjka. Vročino v nižinah pogosto spremlja tudi zoprna sopara.

Ker je vroč zrak lažji od hladnega, se hitro dvigne v hladnejše višine, medtem ko višji, hladnejši zrak pade k tlom. Nastanejo visoki kopasti oblaki, okolica se ohladi. Prihajajočo nevihto navadno najprej najavi grmenje.

Takšne vročinske nevihte se zgodaj popoldne pogosteje pojavljajo v gorah, pozno popoldne in zvečer v nižinah.

Ravno zaradi mehanizma nastanka so ob dopoldnevih redke. Ta jih tudi loči od drugih vrst neviht. Pri nas so to frontalne nevihte, ki nastanejo ob prehodu hladne fronte.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Marko Korosec (@markokorosecnet)

Čarobni prikazi moči narave marsikoga očarajo

Iz tega je se je razvil ne ravno varen, a zelo razburljiv hobi lovljenja neviht. Najbolj znana lovca sta gotovo Tim Samaras in Sean Casey, ki sta imela od 2007 do 2012 celo svojo resničnostno oddajo Storm Chasers. Slovenske barve v tem smislu zastopata Marko Korošec in Aleš Rozman.

Strela je skupno ime za grom in blisk. Bisk vidimo najprej, saj je svetloba veliko hitrejša od zvoka. Iz časovnega zamika med bliskom in gromom lahko izračunamo, kako oddaljena je nevihta. 1 sekunda pomeni približno 1,5 kilometra, 15 sekund približno 5 kilometrov. Načeloma velja, da se je pred nevihto bolje skriti, če med bliskom in gromom preteče manj kot 30 sekund.

V resnici je nevihte in strele še najvarneje opazovati od daleč, na kar nas je opomnila tudi nedavna nesreča planincev na Triglavu. Ob streli se namreč sprosti ogromna količina energije, tudi do več desettisoč voltov. V ta namen so stavbe opremljene s strelovodi, ki njihove prebivalce ščitijo pred poškodbami. Varni ste tudi v avtu, ki deluje kot Faradayeva kletka. In kje niste varni? Na odprtem, pod drevesi ali kovinskimi konstrukcijami, v gorah, v bazenih, jezerih in morju.

Letošnje poletje se je v Evropi začelo precej divje

Že v začetku junija so močne nevihte prizadele Francijo, Nemčijo in Belgijo. V vseh treh državah je nastala škoda zaradi vetra in poplav, v Franciji je k temu še dodatno prispevala toča. 

15. junija se je v Franciji začel prvi vročinski val, najzgodnejši od začetka meritev leta 1947. 18. junija so se začele posledične nevihte z rekordnim številom strel, našteli so jih več kot 190.000. To je največ v vseh junijskih mesecih od začetka merjenja leta 1989. Do 13 centimetrov velika zrna toče, veter v hitrosti do 113 kilometrov na uro in padavine do 89 milimetrov v 24 urah so povzročile ogromno škode na lastnini, vozilih in posevkih, najhuje so jo skupili vinogradi.

Strele lahko dosežejo hitrost do 6000 metrov na sekundo in se segrejejo do 30.000ºC.

Tudi pri nas je Agencija RS za okolje letos poleti razglasila že kar nekaj alarmov zaradi nevarnosti neviht in toče, škoda v kmetijstvu je ob kombinaciji vročine, suše in toče velika.

🌡Trenutno imamo v naši mreži merilnih mest več kot 100 samodejnih meteoroloških postaj, kjer merimo temperaturo in na 20. postajah smo izmerili absolutno najvišjo julijsko temperaturo.

Absolutna najvišja julijska temperatura (Črnomelj, 5. julij 1950 - 40,6 °C) pic.twitter.com/Bk9ss7KpbC

— ARSO vreme (@meteoSI) July 27, 2022

Tudi vas nevihte sprostijo?

Za konec ne pozabimo na nezanemarljivo število ljudi, ki jim nevihte prinašajo sprostitev in občutke sreče. Znanstveniki so našli celo vrsto razlogov, zakaj se nekateri tako počutijo. Lahko gre za ljudi, ki potrebujejo močne čutne dražljaje. Zvok dežja in groma pomiri njihove lačne možgane. Sonce ne omogoča takšne stimulacije.

Drugi razlog bi lahko bile pozitivne posledice rožnatega šuma. Deluje podobno kot beli šum, ki nam pomaga spati. Rožnati šum vključuje frekvence, ki zaposlijo našo podzavest ne da bi nas ob tem zmotile. Rožnate šume najpogosteje najdemo v naravi, mednje sodijo zvok morskih valov, šumenje listja v vetru, dež …

Če še niste na strani ljubiteljev "grdega" vremena, vam svetujemo, da se potrudite in v njem uzrete vsaj kanček lepega. S segrevanjem podnebja bodo namreč tudi poletne nevihte naše vedno pogostejše spremljevalke.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ