Nekdanja jugoslovanska republika v primežu korupcije v številnih sektorjih in politične polarizacije

Črna gora je bila zaradi takšnih in drugačnih peripetij v zadnjem obdobju redno “na tapeti” številnih regionalnih medijev, zdaj pa so aktualne teme postale tudi del najnovejšega poročila Evropske komisije. Po nedavnih aferah – najbolj odmevna je bila povezana s predorom, ki so ga pripadniki kriminalnega klana izkopali do skladišča vrhovnega sodišča – in tudi volitvah, ki so pripeljale do padca prejšnje oblasti in hkrati vodile do težav pri oblikovanju nove vlade, so ocene Evropske komisije temu primerne. Pravne malverzacije, korupcija v številnih sektorjih in politična polarizacija, ki bi lahko privedla do globoke politične krize v državi, so glavni vidiki, ki jih poročilo izpostavlja.

Evropska komisija je ocenila, da Črna gora ni napredovala na področju vladavine prava, ki je ključen steber procesa pristopnih pogajanj za članstvo v Evropski uniji. "Pravosodni sistem se še vedno sooča z globoko institucionalno krizo, kar je privedlo do slabega vodenja in upravljanja, pomanjkanja strateške vizije ter slabe načrtovanosti, kar vpliva na sposobnost države za zagotavljanje pravičnosti," navaja osnutek poročila komisije. Glede boja proti korupciji se v poročilu omenja le omejen napredek. "Korupcija, vključno s korupcijo na visoki ravni, ostaja zaskrbljujoča in prevladujoča težava v številnih sektorjih, vključno z državnimi strukturami. Črna gora ni dovolj izboljšala svojega zakonodajnega in strateškega okvira za preprečevanje in boj proti korupciji v skladu z zakonodajo EU, evropskimi in mednarodnimi standardi," piše v dokumentu.

Pripravljeni poglobiti ustavno krizo

V letnem poročilu je prav tako moč prebrati, da so Črno goro zajele globoka polarizacija in delitve, kar se odraža v napetih konfrontacijskih stališčih politikov, ki niso pripravljeni končati političnega zastoja. Še več, "celo pripravljeni so bili poglobiti ustavno krizo, da bi dosegli kratkoročne strankarske koristi". To je, kot piše v dokumentu, privedlo do blokade političnega sistema. Prav tako se navaja, da odsotnost delujočega ustavnega sodišča "resno vpliva na volilne procese". V dokumentu komisija ocenjuje, da pravni okvir zahteva celovito reformo in uskladitev volilnih predpisov, volilne pravice, kandidiranja, transparentnosti, mehanizmov reševanja sporov in nadzora nad financiranjem kampanj ter medijev, ob tem pa se opozarja, da so "te težave, skupaj z drugimi vprašanji, ostale nerešene".

Eden od pozitivnih vidikov se nanaša na skupno zunanjo in varnostno politiko EU, pri čemer poročilo pozitivno ocenjuje usklajenost politike Črne gore s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Komisija je potrdila, da je Črna gora še naprej v celoti usklajena z vsemi izjavami in skupnimi stališči skupne zunanje in varnostne politike EU, vključno s sankcijami. Prav tako je bilo potrjeno, da nadaljuje z izvajanjem ukrepov v okviru skupnega regionalnega trga ter sodelovanjem v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) in Sveta za regionalno sodelovanje. Poročilo tudi ocenjuje, da je Črna gora še naprej predana promociji dobrih dvostranskih odnosov z drugimi državami v procesu širitve in sosednjimi državami članicami EU ter da je država na splošno aktivna udeleženka v regionalnem sodelovanju.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol