STA/M.P. | 9. 9. 2022, 07:00
Skoraj vse življenje je princ čakal na prestol: bo Karel III. kos izzivom?
Po kraljičini smrti se na Otoku sprašujejo, po kakšni poti jih bo vodil prestolonaslednik, njen prvorojenec Charles. Pogled v njegovo življenje razkriva marsikaj zanimivega ...
Elizabeta II. je vladala več kot 70 let, s svojo mirno in uglajeno naravo pa je ne le Britancem, temveč ljudem po vsem svetu segla globoko v srce. Spoštovali so jo domala vsi svetovni voditelji, današnji in tudi tisti, ki so bili na oblasti pred 50 leti, in to tako na Zahodu kot na Vzhodu.
Da je njena priljubljenost segala tudi čez Atlantik, govori dejstvo, da se je med objavo ob njeni smrti glas zatresel celo dolgoletni novinarki in reporterki televizijske postaje CNN Christiani Amanpour, ki je sicer znana po svoji poročevalski umirejnosti. Elizabeta II. je delala do zadnjega dne, z njeno smrtjo pa je Velika Britanija prav gotovo izgubila eno najpomembnejših moralnih avtoritet in političnih osebnosti.
Žalujoči Britanci so se ob novici o kraljičini smrti zbrali pred Buckinghamsko palačo v Londonu.
Kaj bo z monarhijo?
Nekatere skrbi — morda upravičeno — kaj se bo po njeni smrti zgodilo z britansko monarhijo. Kot je znano, bo prestol zasedel 73-letni Charles, ki si je zadnja leta sicer nekoliko popravil ugled. A kljub temu mnogi niso prepričani, da je primeren kralj in bi na prestolu raje videli njegovega 40-letnega najstarejšega sina Williama, ki bo prišel na vrsto za njim.
V preteklosti je bilo tudi veliko očitkov na njegovo "prešuštništvo" ter predvsem dejstvo, da je bil do svoje tragično preminule soproge Diane zelo hladen. "Bo tak tudi do svojega ljudstva?" se sprašujejo mnogi.
Z javnim izražanjem stališč so nanj leteli številni očitki, da se preveč vmešava v politiko,.
Na uradni spletni strani valižanskega princa, ki so jo po kraljičini smrti zaprli, je bilo do nedavnega tudi zapisano, da bo Charles oziroma Karel III. najstarejša oseba v zgodovini britanske monarhije, ki bo prevzela žezlo.
Elitne šole in tudi afere
Charles se je rodil 14. novembra 1948 v Buckinghamski palači v Londonu kot prvi od štirih otrok Elizabete II. in princa Filipa, vojvode edinburškega. Izobraževal se je na elitnih šolah v Londonu, na Škotskem in v Avstraliji.
Je prvi prestolonaslednik, ki je uspešno končal univerzitetno šolanje, in sicer na Cambridgeu leta 1970, kjer je študiral arheologijo, antropologijo in zgodovino. Od leta 1971 do 1976 je služil v britanski kraljevi mornarici.
Leta 1958, ko je bil star devet let, mu je kraljica Elizabeta II. podelila naziv valižanskega princa in ga imenovala za prestolonaslednika. A uradno je naziv valižanskega princa prejel šele julija 1969 na slovesnosti v Walesu. Postal je 21. valižanski princ in prvi od leta 1936. Še nihče pred njim ni imel ta naziv tako dolgo.
Čeprav je bil tih in miren mladenič, je bilo njegovo ljubezensko življenje precej burno. Preden se je poročil z mlado Diano Spencer, je imel celo vrsto romantičnih, predvsem "aristokratskih" razmerij - od Lady Jane Wellesley do razvpite naslednice pivskega imperija Sabrine Guinness. In seveda s poročeno Camilo Parker Bowles, ki je mešala štrene v njegovem zakonu z Diano. Menda je bil noro zaljubljen tudi v ameriško pevko Barbro Streisand, s katero naj bi bila še danes dobra prijatelja.
Najslavnejša poroka vseh časov, ki pa se ni končala pravljično
Njegovo življenje so zaznamovali dogodki, ki so bili deležni velike medijske pozornosti. Med temi je bila poroka s takrat 19-letno Diano Spencer julija 1981.
Poroka v katedrali svetega Pavla v Londonu je pred televizorje pritegnila 750 milijonov gledalcev po svetu, na londonske ulice pa se je zgrnilo 600.000 ljudi.
V zakonu sta se jima rodila sinova William in Harry. A zakon kljub pravljičnemu začetku ni bil srečen. Britanski tabloidi so imeli obilo snovi za pisanje o njem, dokler se ni leta 1996 uradno končal s ločitvijo. Charles se je nato leta 2005 poročil z dolgoletno ljubeznijo Camillo, ki je takrat dobila naziv vojvodinja cornwallska.
Ustoličenje Karla III.
Že desetletja je spisan protokol pod kodnim imenom "Operacija London Bridge" (oz. London Bridge is Down), ki je predvideval natančne korake ravnanja in obveščanja po kraljičini smrti. Sočasno s tem se je zagnal tudi postopek, poimenovan "Spring Tide" (Spomladanska plima), ki določa ravnanja, povezana z ustoličenjem novega kralja.
Po tem scenariju bo kraljeva palača oznanila načrte za pogreb (ta bo 10 dni po smrti), premierka se bo sestala z novim kraljem Karlom III., mu v imenu parlamenta zaprisegla, novi kralj pa bo javnost nagovoril še isti dan.
Novi britanski kralj Karel III. bo Britance nagovoril v petek, kar bo njegov prvi govor po smrti kraljice Elizabete II. Uradno ga bodo za kralja razglasili v palači St. James v Londonu, takoj ko bo to mogoče.
