27. 7. 2022, 08:36 | Vir: N1

Rusi še dodatno zapirajo pipico: kako bo to vplivalo na nas?

Profimedia

Da bi si zagotovila mirno zimo, si Slovenija prizadeva še za solidarnostni sporazum z Avstrijo in Hrvaško, a za zdaj odgovora severne in južne sosede še ni.

V podjetju Plinovodi pravijo, da težav z oskrbo ne pričakujejo. Slovenija, ki nima plinskih skladišč, najema dodatne kapacitete v Avstriji, bruseljski dogovor glede varčevanja s plinom pa prinaša tudi za nas pomembno zavezo članic, da "ne bodo sprejemale odločitev, ki bi ogrožale delovanje skupnega trga in zanesljivost oskrbe". 

Ruski Gazprom z današnjim dnem ponovno zmanjšuje količine zemeljskega plina, ki jih pošilja nemškim kupcem prek plinovoda Severni tok 1. Prvič so to storili že junija, ko so zaradi okvare turbine pošiljke plina zmanjšali s 100 na 40 odstotkov kapacitet plinovoda pod Baltskim morjem. V ponedeljek pa so Nemce obvestili o novem zmanjšanju na 20 odstotkov kapacitet, ki stopi v veljavo z današnjim dnem.

Tudi v drugo so Rusi kot uradni razlog za zmanjšanje dobav navedli pokvarjeno turbino. Nemčija in Evropska komisija medtem ocenjujeta, da ni tehničnega razloga za zmanjšanje dobav. Berlin in Bruselj menita, da Rusija dobave zmanjšuje zaradi evropskih sankcij zoper Rusijo po njenem napadu na Ukrajino.

Veleprodajne cene plina so na rekordnih nivojih, poroča portal N1. Trgovec, ki je včeraj kupil plin za prihodnje leto, je zanj na avstrijski borzi plačal okoli 150 evrov za megavatno uro. To je osemkrat več kot dobro leto dni nazaj in dvakrat več kot ob začetku vojne.

Plin v imenu slovenskih gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev na borzi kupujejo trgovci, ki so verjetno glede na geopolitične razmere že pred junijskim strmim porastom cen kupili zadostne količine plina za to zimo, piše N1. Poleg tega so cene zemeljskega plina regulirane, tako da bodo tudi, če tega niso storili, strošek nosili trgovci. Izjema je Energetika Ljubljana, ki bo predvidoma v prihodnjih mesecih kupovala plin za testni zagon nove plinsko-parne enote za proizvodnjo daljinske toplote. Ta naj bi začela obratovati še to zimo, poročajo. Četudi bi podjetje moralo plin kupiti po visokih cenah, pa verjetno stroška ne bo (v celoti) prevalilo na 60 tisoč ljubljanskih gospodinjstev.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer napovedal tudi ukrepe za odjemalce daljinske toplote. Poleg Energetike so trenutne visoke borzne cene plina potencialna težava tudi za del industrije, ki vseh količin ne more kupovati vnaprej, saj njihove potrebe dnevno nihajo.

Kako je trenutno z dobavami plina v Slovenijo? 

V podjetju Plinovodi, ki upravlja slovensko plinovodno omrežje in ima s tem vpogled v količine, ki prihajajo v državo prek plinovodnih povezav z Avstrijo, Italijo in Hrvaško, za N1 pravijo, da prihajajo vse nominirane količine (to so rezervacije plinovodnih kapacitet za količine, ki so jih pri tujih dobaviteljih naročili naši plinski trgovci). “Prenos plina na naših mejnih povezovalnih točkah s sosednjimi prenosnimi sistemi poteka brez posebnosti.” 

Gazprom z današnjim dnem zmanjšuje dobave v Nemčijo. Nemška agencija za energijo poroča, da zmanjšanje dobav na Severnem toku 1 pomeni zmanjšanje dobav iz Nemčije naprej v druge države, tudi Avstrijo. Ali lahko glede na to, da večino plina dobimo iz Avstrije, to kakorkoli vpliva na prihodnje dobave k nam?

Zmanjšanje količin, ki jih Nemčija pošilja Avstriji, pomeni zmanjšanje pretoka plina po avstrijski zahodni dobavni poti, medtem ko Slovenija večino plina dobiva prek avstrijske vzhodne dobavne poti (iz Ukrajine). Avstrijski regulator poroča, da so dobave po tej poti stabilne. Tudi prenos plina iz Avstrije v Slovenijo je po informacijah iz Plinovodov stabilen, v podjetju za N1 pravijo, da niso prejeli kakšnega obvestila, ki bi lahko vplival na prihodnji potek dobav. “V danih razmerah ne pričakujemo vplivov dobav po Severnem toku 1 na stabilnost obratovanja avstrijskega prenosnega sistema,” napovedujejo.

Varčujemo s plinom in kako realno je tveganje, da bi plina pri nas zmanjkalo?

V Plinovodih imajo natančen pregled nad odjemalci plina v Sloveniji, ki skupno letno porabijo okrog milijardo kubičnih metrov plina. Kljub pozivom k zmanjšanju porabe ne opažajo znatnejših zmanjšanj odjema

Če se bo zgodilo samo to, da bo Rusija ustavila dobavo plina, to ne bo pomenilo hudih izzivov za slovensko oskrbo. V Sloveniji to zimo ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev ter drugih zaščitenih odjemalcev (to so na primer javni zavodi). Kaj bo z industrijo, pa ne vemo. Je pa na sestanku na GZS pretekli petek infrastrukturni minister Bojan Kumer dejal, da “ni realne nevarnosti, da bi zemeljskega plina zmanjkalo”, piše N1.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.