Pred kratkim so se o tem razpisali tuji mediji - in zveni naravnost neverjetno!
Skoraj pol milijona evrov na varčevalnih računih – pa kljub temu prejemajo socialne prejemke zavoda za zaposlovanje. Pomislili bi, da to ne more biti res, a je. O takem primeru so se nedavno razpisali nemški mediji. Za številne Nemce namreč skoraj pol milijona evrov pomeni finančno varnost. Za družino iz Brandenburga pa je to pomenilo: pismo zavoda za zaposlovanje, saj je urad izvedel, da imajo na računu 450.000 evrov.
Banka je prijavila stanje na več varčevalnih računih, odprtih na ime prejemnika državljanskega dodatka in njegovih otrok. Za Zavod za zaposlovanje je bil primer jasen, kdor ima takšno premoženje, ni v socialni stiski. Prejemki so bili ukinjeni, že izplačan denar pa zahtevan nazaj – skupaj več kot 12.000 evrov, poroča portal Fenix Magazin. A družina se je pritožila. Njihov argument: denar je bil resda vpisan na njihovo ime, vendar jim dejansko ni pripadal, saj do njega nikoli niso imeli dostopa.
Sodišče je odločilo takole
Socialno sodišče Berlin–Brandenburg je odločilo v korist družine. Razlog: pomembno ni, kdo je naveden kot imetnik varčevalnega računa, temveč kdo ima dejanski dostop do denarja. Dedek je odprl varčevalne knjižice za svoje vnuke in odraslega sina, vendar jih je ves čas hranil pri sebi. Ne sin ne vnuki nikoli niso imeli knjižic v posesti, niso poznali natančnega stanja niti niso imeli pooblastil za dvig denarja. Prav tako niso imeli bančnih kartic, spletnega dostopa ali pravice do zaprtja računa.
Prav tu pride pa do izraza argument sodišča: po socialnem pravu se premoženje šteje kot takšno le, če je razpoložljivo, torej če ga je mogoče uporabiti za zagotavljanje eksistence. Odločilni dejavnik je, ali se lahko premoženje dejansko uporabi za kritje življenjskih stroškov - kar pa v tem primeru ni bilo mogoče. V sodbi je zapisano, da tožniki nikoli niso imeli v posesti nobene od treh varčevalnih knjižic, tako do denarja v resnici niso dostopali. Sodniki so razveljavili odločbe o odvzemu in vračilu sredstev, Zavod za zaposlovanje pa denarja ni dobil nazaj.
Preberite še:
- Pomotoma so mu nakazali 340.000 evrov, on zapravil VSE
- Mama lastnim hčerkam pobrala dediščino v višini 58.000 evrov
- Najranljivejšo skupino ljudi brezsramno opeharil za 102.000 evrov
"Kdor odpre varčevalno knjižico na ime bližnjega sorodnika, ne da bi se odpovedal posesti, s tem praviloma izrazi namen, da obdrži nadzor nad sredstvi do svoje smrti," je zapisalo sodišče. To je še zavrnilo argument zavoda za zaposlovanje, da bi lahko moški uredil pooblastilo ali tožil očeta zaradi varčevalnih računov. Zavrnjena je bila tudi obtožba hude malomarnosti. Sodniki niso našli dokazov, da bi družina namerno prikrivala premoženje ali si z goljufijo pridobila ugodnosti.
