Znanstveniki so globoko pod antarktičnim ledenim pokrovom iskali nekaj povsem drugega, nato pa je kamera posnela prizor, ki ga na tako negostoljubnem kraju niso pričakovali.
Globoko pod antarktičnim ledom, v popolni temi in daleč od odprtega morja, so znanstveniki naleteli na presenetljivo skupnost živih organizmov. Odkritje je pokazalo, kako malo pravzaprav vemo o življenju, skritem pod ogromnimi antarktičnimi ledenimi policami. Ekipa pod vodstvom geologa Jamesa Smitha iz British Antarctic Survey (BAS) je v okviru raziskav ledene police Filchner-Ronne izvrtala vrtino skozi približno 900 metrov debelo plast ledu. Njihov prvotni cilj sploh ni bil iskanje živali, temveč pridobivanje vzorcev sedimenta z morskega dna. Ko so skozi vrtino spustili kamero in opremo za vzorčenje, pa jih je čakalo presenečenje.
Namesto sedimenta so zadeli veliko skalo
Instrument za odvzem vzorcev se je vračal brez pričakovanega materiala. Razlog so razkrili posnetki kamere: na sicer razmeroma ravnem morskem dnu je ležala velika skala. Toda veliko bolj zanimivo je bilo tisto, kar je živelo na njej. Na skalo so bili pritrjeni različni organizmi. Morski biolog Huw Griffiths iz BAS, glavni avtor raziskave, je na posnetkih prepoznal spužve in druge pritrjene živali, med njimi organizme na pecljih ter možne hidroide. Najdba je bila presenetljiva predvsem zaradi kraja, kjer so živeli.
Organizmi so bili od odprtega morja oddaljeni približno 260 kilometrov, nekateri potencialni viri hrane pa še bistveno dlje. Nad njimi je bila skoraj kilometer debela plast ledu, zato tja ne prodre sončna svetloba in fotosinteza ni mogoča. Še večja uganka je, da gre za organizme, ki so pritrjeni na podlago. Ne morejo preprosto odplavati drugam in poiskati hrane. Prav zato se je raziskovalcem zastavilo ključno vprašanje: od kod dobivajo dovolj hrane za preživetje?
Hrano bi jim lahko prinašali morski tokovi
Ena od možnih razlag je, da organski material do njih prinašajo morski tokovi. Namesto da bi hrana prihajala neposredno z morske površine in tonila navzdol, kot je značilno za številna globokomorska okolja, bi lahko pod antarktičnimi ledenimi policami potovala vodoravno tudi več sto kilometrov. Takšno možnost je za portal Wired pojasnil tudi Rich Mooi, kustos zoologije nevretenčarjev in geologije pri California Academy of Sciences, ki pri raziskavi ni sodeloval. Mrzla antarktična voda postaja gostejša in tone, s čimer nastajajo obsežni sistemi morskega kroženja. Povratni tokovi bi lahko s seboj prenašali organski material in tako hranili življenje daleč pod ledeno polico.
Kako stare so te živali?
Na številna vprašanja znanstveniki še nimajo odgovorov. Ker jim ni uspelo pridobiti fizičnih vzorcev živali, niso mogli natančno določiti vseh vrst, prav tako ne vedo, s čim se prehranjujejo in koliko časa že živijo na tem mestu. Nekatere antarktične spužve lahko dosežejo izjemno visoko starost, zato raziskovalci ne izključujejo možnosti, da gre za zelo staro skupnost. Prav tako ni jasno, ali v bližini živijo ribe, raki ali drugi večji organizmi in kakšna prehranjevalna veriga se je razvila v tem temnem, izoliranem okolju.
Preberite še:
- Skrivno odkritje kar 500 metrov pod ledom: ''Mislili smo, da je nekaj narobe s kamero''
- Znanstveniki raziskovali pod morsko gladino in naleteli na osupljivo najdbo: čudežno bitje šokiralo vse
- Znanstveniki so se spustili na dno morja in videli, česar človeštvo še ni videlo: srhljivo bitje te počasi posrka in prebavi - živega!
Morda najbolj presenetljiv je podatek o tem, kako malo tega okolja smo dejansko videli. Antarktične ledene police pokrivajo približno 1,5 milijona kvadratnih kilometrov, neposredno raziskano območje morskega dna pod njimi pa je v primerjavi s tem zanemarljivo majhno. Zato skala, polna življenja, morda sploh ni osamljen primer. Pod antarktičnim ledom bi se lahko skrivale še številne podobne skupnosti, za katere za zdaj sploh ne vemo.
Odkritje pa prinaša tudi opozorilo. Zaradi podnebnih sprememb in spreminjanja antarktičnih ledenih polic obstaja možnost, da se bodo nekatera od teh okolij močno spremenila, še preden jih bomo uspeli podrobneje raziskati. Raziskava tako ni prinesla le nenavadnega posnetka iz enega najbolj nedostopnih krajev na Zemlji, temveč predvsem novo vprašanje: koliko življenja se še skriva pod antarktičnim ledom?
