8 poti, kako biti prijaznejši do sebe

6. 5. 2020, 06:00 | Odnosi in psihologija | Piše: F. M.
8 poti, kako biti prijaznejši do sebe (foto: Unsplash) Unsplash

Letošnje leto je prineslo številne preizkušnje, ki jih nihče od nas ni predvidel. Ob vsem tem pa se lahko hitro zgodi, da pozabimo sami nase, na svoje potrebe in tisto, kar nas ohranja trdne in prisebne. Kako se ob skrbi za svoje bližnje, za svojo kariero, dom in druge stresne situacije, ki nam jih sodobni življenjski slog prinaša, osredotočiti tudi sami nase?

Kako biti prijaznejši do samih sebe, ni nujno težka naloga, le spomniti se jo moramo redno opravljati. Pri New York Timesu so objavili seznam stvari, ki jih lahko naredimo za boljše sprejemanje samih sebe.

Vzemite si čas zase – samota ni vedno tudi osamljenost 

Samota je v zahodnem svetu pogosto enačena z osamljenostjo in ima negativno konotacijo. Vendar pa trenutek zase v samoti lahko prinese marsikaj dobrega – če je izkoriščen v dober namen. Čas, ki si ga vzamemo le zase, nam lahko dejansko pomaga izboljšati razmerja, izboljša našo kreativnost in okrepi samozavest ter nas nauči, kako upravljati in razumeti svoja čustva.

Samota lahko deluje pomirjujoče, če si jo vzamete takrat, ko potrebujete odklop od družbe in se v njej naučite pomiriti. Razumeti, kdaj je pravi trenutek, da se umaknemo na samo, se napolnimo in z nekaj distance ocenimo svoj položaj, je velika prednost. Tako se lažje soočamo z negativnimi občutki in izkušnjami, tudi s stresom in izgorelostjo.

Naučite se uživati v stvareh, ko so dobre, in prenehajte s predvidevanjem slabih scenarijev 

Pogosto se nam zgodi, da dobre stvari v življenju jemljemo za samoumevne, in ugotovimo, kako dobre so bile, šele, ko se poslabšajo. Samoumevnost naj zamenja hvaležnost. 

Ljudje se pogosto ujamemo v zanko skrbi, kjer predvidevamo, kaj vse gre lahko narobe, še preden sploh gre. To zagovarjamo z mislimi, da imamo radi v glavi vse mogoče slabe scenarije, da v primeru, da do teh pride, nismo preveč presenečeni. Če v to predvidevanje vključujete zgolj skrbi, ne pa tudi preventivnih ukrepov, nimajo nobenega smisla. 

Ste vedeli, da se kar 85 odstotkov slabih stvari, zaradi katerih smo v skrbeh, nikoli ne zgodi? Se torej res zdi smiselno povzročati skrbi tam, kjer jih, statistično gledano, verjetno nikoli ne bi bilo treba povzročati? 

Vzemite si čas, da ne počnete prav ničesar 

Biti zaseden in zaposlen, je v svetu hiperpotrošnje in hiperproizvodnje postalo neke vrste statustni simbol. Več dela, kot imaš, večja je tvoja vrednost. A pogosto se zgodi, da dejstvo, kako zelo zaposleni in zasedeni smo, kar malo napihnemo in zadolžitvam nadenemo nujnost, čeprav si tega morda niti ne zaslužijo. Prav ta občutek nujnosti in urgentnosti je eden od razlogov, zakaj se sodobni svet spopada z anksioznostjo, izgorelostjo in drugimi boleznimi, povezanimi s stresom. 

A čeprav se na prvi pogled ne zdi, je brezdelje v resnici lahko odlično orodje za spodbujanje smiselne produktivnosti. Oddihi v brezdelju so trenutki, ko napolnimo baterije in zadihamo. Zato njihove pomembnosti ne smemo zanemarjati. 

Uživajte v sladkih pregrehah 

Skrivni užitki, ki nas jih je skoraj malo sram, nam dajejo prav posebno zadoščenje, a hkrati tudi občutek, da nekaj počnemo narobe. Naj bo to gledanje resničnostnega šova, ki res nima nobenega smisla, spanje do 12h, ko končno nimate nobenega drugega dela, ali praznjenje zaloge skritih dobrot v omari.

In čeprav gre za sladke pregrehe – če se ob njih počutimo dobro, zakaj bi se ob njih počutili krive? Pustite si v užitkih tudi uživati, vsaj dokler znate biti pri tem tudi zmerni. 

Uživajte ob nepričakovanem veselju vnovičnih izkušenj 

Sodobna družba hrepeni po novostih, novih stvareh, novih izkušnjah. A raziskave kažejo, da v resnici še bolj uživamo tudi v stvareh, ki jih doživljamo v drugo, tretje ... Danes pogosto odkljukamo izkušnjo in smo prepričani, da če smo to že enkrat doživeli, že videli, nam takšna vnovična izkušnja ne bi prinesla nič novega. Toda raziskave kažejo, da nas prav ta napihnjen občutek ob tem, ko smo nekaj doživeli prvič, lahko zavede, da ne občutimo vsega, kar ta stvar prinaša.

Izkušnje imajo več slojev informacij, ki jih moramo razkriti. In to lahko doživimo le, če stvar odkrijemo večkrat. Drži sicer, da je težko oceniti, katere izkušnje bodo prinesle nekaj dobrega in jih je treba ponoviti ter katere ne. Dejstvo pa je, da ljudje prehitro predvidimo, da smo videli in doživeli že vse, kar se da, in gremo prehitro in neučakano naprej, novim dogodivščinam naproti, namesto da bi popolnoma izkusili vsaj eno. 

Obžalovanje preoblikujte v izboljšave 

Saj poznate tisti rek, da se iz napak učimo. Čeprav bolečino in napake radi potlačimo, se lahko te, če so nerazrešene, še bolj napihnejo. Namesto da jih ignorirate, jih predelajte in sprejmite. Šele takrat boste lahko z distanco videli, kaj ste naredili narobe, in tudi, kako to naslednjič izboljšati. Dovolite si delati napake. A dovolite si jih tudi popraviti. 

Naučite se sprejeti komplimente – tudi od samih sebe

Trepljanje samega sebe po rami ob veliki zmagi se morda zdi malo čudno. Pa vendar si zaslužite, da prepoznate lastne zmage, ne da bi ob tem izpadli arogantni ali samovšečni. Zdrava mera priznanja lastnih vrednosti je vedno dobrodošla. Pohvale namreč na naše možgane vplivajo pozitivno in jih spodbudijo, da si želijo dosegati še več.

Da so zaposleni praviloma bolj veseli osebnega priznanja – torej iskrene verbalne pohvale – kot materialnih in denarnih nagrad, kažejo celo rezultati študije. Podjetja, ki se tega zavedajo, zato komplimente in pohvale "izkoriščajo" za to, da pri zaposlenih še bolj spodbudijo zagretost in produktivnost ter dosegajo boljše rezultate.

Gojite priložnostna prijateljstva

Priložnostna prijateljstva so zelo površinska, a imajo učinek. To so tista poznanstva, ki ne gredo dlje od pozdrava in občasnega kramljanja. To so odnosi z natakarji, z drugimi starši, ki otroke poberejo v šoli, z 'mimobežniki', ki hodijo v isti fitnes, z drugimi sprehajalci psov v parku ... 

Tovrstno mreženje ima na naše možgane pozitiven vpliv, saj se na tak način počutimo bolj povezani z drugimi socialnimi skupnostmi in imamo občutek, da pripadamo širšim skupinam. Kar pa zmanjša občutek osamljenosti in nepripadnosti ter povečuje našo sposobnost empatije. In prav empatija je tisto, česar ni nikoli preveč.

PREBERITE ŠE: Živa Kovačević: Pandemijo bodo preživela podjetja, ki počnejo TO! ALI Kaj so mehke veščine in zakaj jih nikoli ne smete podcenjevati

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri