N.Z. | 29. 9. 2020, 09:00

3 moči Maye – vsemogočne mojstrice iluzije in utvar

profimedia

»Maya, vsemogočna Mojstrica utvar, prebiva v istem svetu idej in misli. Če vas ujame, bo vaša resničnost iluzorna. Vaše izkušnje, ki se vam bodo zdele tako resnične, pa naj gre za srečo ali za trpljenje kakršne koli vrste, bodo samo odraz resničnega sveta v oddaljenih oblakih. Namesto življenja boste živeli sen. Ali nočno moro, kdo bi vedel.«

Da na poti (samo)spoznavanja utegnete doživeti Mayo najprej kot sovražnico, je pričakovano, nikakor pa to ni pravilno zaznavanje, v knjigi Viveka opozarja Adrian P. Kezele. Maya je kot mehanizem ustvarjanja iluzij v resnici le človekova služabnica, saj izpoljnjuje vsako željo, kar pa je seveda še ne naredi za našo prijateljico.

Medtem ko bi sovražnik izkoristil vsako našo zmoto, Maya nima takih nagnjenj. Po drugi strani bi vas prijatelj utegnil posvariti pred pretečo nevarnostjo, Maya pa bi v tem primeru le molčala.

»Samo služila vam bo, ne glede na to, kaj si želite.«

Da bi nam Maya na poti k zorenju ne zvabila na stranpoti, jo je potrebno najprej dobro poznati. In Adrian P. Kezele iskrenim iskalcem resnic razkriva naslednje tri moči vsemogočne Maye:

1. Maya izkorišča omejenost naših čutil

… zato smo najprej soočeni s precej grobim slojem iluzije, ki nastaja na območju zaznavanja, t.j. tam, kjer se ena ideja spreminja v drugo. Prva ideja je resničnost. Ta je, kakršna je. Druga ideja pa je naša izkušnja, ki nastane s procesom preobrazbe, in ga imenujemo zaznavanje. Ko to zares razumemo, ne smemo pozabiti na svoj položaj v mestu idej. Izrazi kot so: percepcija, čutila in zunanji svet, so načeloma uporabni, a nas lahko tudi to zmede, zato: previdno!

»Ne prepoznavamo ravno vsega, kar je v naši zavesti. Včasih naravni zakoni ustvarjajo deformacije v tem procesu (na primer – prikazovanje vode v puščavi ali popačena oblika zaradi perspektive).«

2. Maya izkorišča naravo naše pozornosti

… v drugem sloju iluzije, ki nam je znan, je doma sloj pozornosti. Ta sloj leži globlje od tistega, kjer domuje percepcija, ki jo avtomatsko povezujemo z materialnim telesom. Domena pozornosti pa je drugje. Ta se sama po sebi že umešča v področje uma ali zavesti.

»Pozornost je mogočno sredstvo za skrivanje, krepitev ali novo popačenje realnosti. Čarovniki in iluzionisti se pogosto zatečejo k moči pozornosti, da nas zmedejo, presenetijo ali ustvarijo svojo iluzijo. Mehka duhovnost in pozitivno razmišljanje uporabljata pozornost kot tehniko za ustvarjanje določenih izkušenj, s katerimi spodbudimo spremembo v svoji resničnosti. Bo že držalo, da čemur posvečamo pozornost, to raste. Oziroma, če smo še bolj natančni, to za nas obstaja. Brez dvoma je koristna tehnika, a naj vsa ne zavede, gre za Mayino orodje. Če z njim pretiravamo, se bomo ločili od preostanka zavesti, in izbirali samo izkušnje, ki so nam všeč, tako da bomo postopoma postali odvisni sužnji naše nekdanje služkinje.«

3. Mayino orodje je tudi razlaga

Najbolj nazorno se to vidi, ko ljudje izkusijo enako zaznavanje in ko izostane intervencija na področju pozornosti, pa o doživetju enakega dogodka še vedno poročajo različno.

»Mehanizem, ki poganja razlago, je veliko bolj kompliciran kot prejšnja dva sloja iluzije. Razlaga je lahko kulturološka, družbena, generacijska, glede na spol, religijo in še na marsikaj drugega. A kakršna koli že je, vedno je odvisna od osebnih prepričanj. Del iluzije, nastale z razlago, je vzrok za veliko količino trpljenja v svetu, še posebno na področju politike in religije. Si lahko predstavljate, koliko ljudi vidi točno tisto, kar želijo videti? In ali vidite, da je ta različnost v razlagi glavni vzrok za ločenost, razdvojenost, nesporazume, vojen in terorizme? In še naprej, razlaganje utegne imeti neposreden vpliv na pozornost in zaznavanje, tako da nas zaslepi za tisto, kar bi morali videti z zdravimi očmi in z zdravim razumom. Pa vendar ne vidimo, ker se nahaja zunaj dosega naše pozornosti ali meja našega svetovnega nazora.«

Adrian P. Kezele v nadaljevanju opozori še na eno Mayino orodje ustvarjanja iluzij, ki ga poganja želja. »Včasih, ko nečesa ne želimo videti, tega tudi res ne vidimo,« je jasen Kezele.

Več o tem, ali je živeti v iluziji v resnici zgolj nekaj, kar gre oceniti za negativno, o treh elementih (ali gunah) Maye, s pomočjo katerih ta izvaja svojo moč, in nenazadnje meču resnice – tehnike, ki sliši na ime Viveka, si lahko preberete v knjigi: Viveka – Glas notranjega učitelja.

Na tem mestu v branje priporočamo tudi:

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere