Sramežljivost ni vedno slaba. Zaradi nje lahko postaneš boljši opazovalec in poslušalec, lahko pa se zgodi, da zamudiš dobra prijateljstva in zanimiva doživetja.
Sramežljivost občutimo kot zadrego oziroma kot bojazen v določenih situacijah. Je odziv na strah, nanjo močno vplivajo tudi vzgoja, življenjske izkušnje ter situacije, ki se nam pripetijo med odraščanjem.
Pravi vzroki sramežljivosti
Sramežljivost izhaja iz nekaj ključnih značilnosti: samozavedanja, nizke samopodobe ter strahu pred sodbo in zavrnitvijo.
Sramežljivi ljudje pogosto delajo nerealne družbene primerjave, se pomilujejo in ker verjamejo, da jih drugi vedno ocenjujejo slabo, opustijo nove priložnosti.
To jim preprečuje, da bi izboljšali svoje socialne veščine. Ogrozijo tudi svoj karierni napredek, saj težko izrazijo svoje želje, predloge.
Se rodimo sramežljivi?
Za sramežljivost sta značilni slaba samopodoba in pretiran strah pred tem, kaj si drugi mislijo o nas.
Ker se občutek zase razvije pri približno 18 mesecih, lahko trdimo, da se ljudje ne moremo roditi sramežljivi.
Približno 20 odstotkov otrok se rodi z zelo močnim temperamentom, vendar to ne zagotavlja, da ne bodo sramežljivi ali ne bodo mogli spremeniti svojega vedenja. Podpora ter sočutje staršev pa lahko preprečita razvoj sramežljivosti ali socialne anksioznosti.
Številni izzivi najstnikov
Sramežljivost se lahko poveča v adolescenci, saj se najstniki znajdejo v novih situacijah.
Najstniki se bojijo biti osramočeni, zavrnjeni ali pa nočejo biti v središču pozornosti. Starši lahko najstnike spodbudijo, da razmislijo o tem, kako bi ravnali, če bi bili ti strahovi nepomembni.
Premagovanje ovir
Sramežljivi ljudje se lahko uspešno soočajo z družbenimi izzivi, ne da bi spremenili svoj občutek identitete. Raziskovalci ugotavljajo, da je pogosto najbolje, da ljudje priznajo svojo sramežljivost in se poskušajo osvoboditi občutka nesamozavesti.
Številne konkretne strategije lahko povečajo njihovo zaupanje v družbo.
Namesto, da se kot sramežljiva oseba popolnoma izognete družabnim dogodkom, jih lahko načrtujete vnaprej. Da vam bo lažje, predvidite vprašanja oziroma razmislite, kaj bi radi izvedeli, povedali, izrazili.
Celotne situacije ne morete načrtovati do popolnosti, vendar vam bo kot sramežljivi osebi zagotovo pomagalo, da pri sebi pomislite, kaj želite.
Vložite trud tudi v preoblikovanje svoje miselnosti. Sramežljivi ljudje so pogosto zaskrbljeni zaradi neuspeha ali pa se sprašujejo, kako jih bodo drugi ocenili. Takšne skrbi in občutki jim lahko nemalokrat preprečijo, da bi sploh karkoli poskusili. Če bo sramežljiva oseba šla v krog ljudi, ki so ji podobni, bo vedno našla številne teme za pogovor.
Se sramežljivost lahko preraste?
Sramežljivost ne izgine sama od sebe. Sramežljivi ljudje so najuspešnejši, ko priznajo in razumejo svojo sramežljivost in nato delujejo na podlagi tega samozavedanja.
Zavedajo se, da pogovori zanje morda niso samoumevni, zato načrtujejo vnaprej, vadijo vprašanja in anekdote ter pridejo zgodaj, da bi se počutili udobno v novem okolju.
Ljudje smo družabna bitja, pomembno pa je tudi, da uresničimo svoje želje, sramežljivost pa pri tem ne sme biti ovira. Z veliko volje vam bo uspelo in boste lahko sledili svojim zastavljenim ciljem.
