Peter Janjušević: "Poleg izogibalnih vedenj se tesnobni otroci zatekajo tudi k varovalnim vedenjem!"

Medtem ko kognitivni-vedenjski terapiji uspeva spreminjati tako načn mišljenja kot načine vedenja, kar lahko uspe tudi otroku samemu, ko je ta opogumljen za soočanje s svojimi strahovi, pa Peter Janjušević v intervjuju naniza nekaj neučinkovitih (ali pa zgolj napačnih) strategij, ki se jih otroci, v želji, da bi zmanjšali svojo tesnobo, prav tako poslužujejo:

"Sam bi raje kot o škodljivih govoril o napačnih ali neučinkovitih vedenjskih strategijah. Poleg izogibalnih vedenj, ko se otrok izogiba soočenju z okoliščinami, ki mu vzbujajo tesnobo, bi sem uvrstil tudi varovalna vedenja, ko se otrok sicer uspešno sooči z določeno situacijo, vendar pa razlog za uspeh pripisuje predmetu, ki ga ima s seboj, določeni osebi, ki je z njim, ali ritualu, ki ga izvede. Morda ima v žepu amulet, morda gre po točno določeni poti v šolo, morda točno 10-krat ponovi snov, morda ima oblečeno srečenosno majico. Napačne vedenjske strategije so torej tiste, ki otroku zmanjšujejo anksioznost tako, da se ali umika ali si pomaga z nečim v resnici nepotrebnim ali pa nenehno išče zagotovila. Na primer ves čas sprašuje starše, ali bodo ob določeni uri res doma."

Vir: MMC Slovenija v prispevku: Anksiozne motnje: Kdor beži pred tesnobo, bo tekla za njim

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord