Kdaj ste pa vi nazadnje uporabili besedo prosim? Jo sploh znate uporabljati?

Vam je kdaj razpoloženje pokvaril kdo, ki ni odzdravil, ko ste ga pozdravili? Ali kdo, ki ni premogel toliko vljudnosti, da bi uporabil besedo prosim? Nenapisana pravila sprejemljivega obnašanja so del vsake družbe, lepega vedenja pa se začnejo zelo zgodaj učiti otroci. Prosim, hvala in oprosti so skoraj magične besede, ki lahko otroku v življenju pomagajo odpreti marsikatera vrata. A prvi pogoj, da se jih bo naučil uporabljati, je, da jih uporabljate sami.

Vsi si želimo, da bi bili otroci vljudni in prijazni, zato jih učimo lepega vedenja. Da bi to dosegli, moramo otroka vljudnosti in prijaznosti učiti že od malega. Če ga vljudnostne fraze naučimo uporabljati zgodaj, bodo kmalu postale del njegovega besednega zaklada. Kljub temu pa ni dovolj, da otroka zgolj učimo vljudnostnih fraz in besed, ampak moramo, da bi bili pri tem čim bolj uspešni, kot starši kazati enake vedenjske vzorce.

Zgled je ključnega pomena

Če od otroka zahtevamo, da se zahvali, ko prejme darilo, je pomembno, da tudi nas kot starše vidi, da se zahvalimo, ko se znajdemo v podobnem položaju, saj se bo otrok vljudnostne fraze tako najlažje naučil uporabljati pravilno. Pomembno je tudi, kako se kot starši vedemo, ko govorimo z otrokom. Ali mu rečemo prosim, ko želimo kaj od njega, se mu zahvalimo, ko kaj naredi? Mu rečemo oprosti?

Vljudnostnih fraz ga lahko začnemo učiti, ko je še dojenček. Ko ga učimo poimenovanja stvari, ga hkrati učimo vseh drugih besed. Ko mu v roko damo igračo, mu rečemo "izvoli". Ko ga prosimo, da on nam da igračo, uporabimo besedo "prosim" in se mu zahvalimo, ko to stori. Na enak način ga naučimo tudi pozdravljati. Ko se zbudi, mu rečemo "dobro jutro", ko gre spat, pa "lahko noč".

Sledil vam bo sam

Pozdravimo ga tudi "zdravo" in "adijo", ko ga poberemo ali odložimo v vrtcu. Hkrati z dober dan ali nasvidenje pozdravljamo druge ljudi. Od otroka pri tem ne zahtevamo, da tudi sam pozdravlja druge ljudi, temveč preprosto počakamo, da nam bo začel slediti sam. "In verjemite, bo vam sledil in vas nekega dne presenetil z glasnim 'dober dan', ko boste na sprehodu srečali sosedo," je za Mojaobcina.si povedala pedagoginja Tadeja Kocmut.

Prvi vtis je izrednega pomena

Lepo obnašanje je izrednega pomena tudi pri odraslih. Se sprašujete, zakaj nekateri lažje dosežejo nekatere uspehe, na primer uspešno opravijo razgovor za službo? Bonton je lahko pri tem ključnega pomena, saj naše vedenje pove več kot tisoč besed. Pri vedenju sta pomembni tako besedna kot nebesedna komunikacija, poleg pravilne uporabe vljudnostnih fraz, so to tudi nekateri drugi dejavniki, na primer obleka, ki jo izberemo, meni Trenerka javnega in poslovnega nastopanja Nina Smole. 

Pomembno je tudi, kakšen je prvi vtis, ki ga ustvarimo, saj ta nastane podzavestno na osnovi prvih stvari, ki jih naredimo. Ljudje nas bodo kasneje gledali skozi predpostavke, ki so si jih o nas ustvarili na podlagi prvega vtisa. Ker nam na podlagi prvega vtisa ljudje pripišejo negativne in pozitivne lastnosti, tudi če te v resnici ne držijo, se je še toliko bolje potruditi, da bo prvi vtis čim boljši. Kasneje ga bomo zelo težko izboljšali, meni ekonomistka Nadja Kobal, ki je v svojem zaključnem delu na fakulteti raziskovala področje poslovnega bontona.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere