Nataša Zupanc | 13. 10. 2023, 11:57

"95 odstotkov otrok na območju Gaze kaže simptome tesnobe, depresije in travme"

profimedia

Medtem ko nekaterih otrok vsakdanje življenje ne zanima več, se drugi zaprejo vase ali pa se začnejo vesti antisocialno. Vsak otrok doživeto travmo izrazi na svoj način.

Otroci v Gazi zelo dobro vedo, kaj je trpljenje. Od rojstva so živeli pod delno izraelsko blokado, revščino in nasiljem, zapišejo v uvodu daljšega prispevka o duševnem zdravju palestinskih otrok na Al Jazzeera Balkans.

Med drugim so govorili z dr. Iman Farajallah, psihologinjo iz Združenih držav Amerike, in dr. Mamounom Mobayedom, psihiatrom iz Katarja. Oba imata veliko izkušenj z raziskovanjem in pomočjo ljudem pri travmah iz otroštva.

In otroci v Gazi imajo s hudimi travmami vseh vrst opravka celo življenje.

Duševno zdravje otrok v Gazi

Farajallah, ki se je rodila in odraščala v Gazi, preden se je pred dvema desetletjema preselila v Kalifornijo, ve iz prve roke povedati, kako je živeti pod 'izraelsko okupacijo'.

"Zato sem postala psihologinja, da pomagam drugim, ki živijo s travmo," je povedala.

V poročilu raziskave o vplivu vojne na palestinske otroke, ki je bilo objavljeno lani, je med drugim ugotavljala, da otroci, ki doživijo vojno, ne ostanejo nepoškodovani, cena, ki jo plačajo, pa je izjemno visoka. Ta je tako psihološka kot čustvena in vedenjska.

Njena raziskava je pokazala, da 95 odstotkov otrok na območju Gaze kaže simptome tesnobe, depresije in travme.

"Pred njihovimi očmi jim ubijajo družinske člane, sosede in prijatelje. To jim povzroča jezo in frustracijo, ponavadi so bolj agresivni in trpijo za depresijo, anksioznostjo in posttravmatsko stresno motnjo," razloži Farajallah.

Kot psihologinja, ki se je specializirala prav za zdravljenje travm za begunce in člane manjšin, se Farajallah vrača v Gazo, kolikor toliko pogosto. Tam je nato priča, kako se travme iz otroštva prenašajo v najstniška leta in nato globoko v odraslost.

Revščina in slaba infrastruktura

"Ne živijo tipičnega življenja otrok," ve o vplivu revščine in vojnega razdejanja na duševno zdravje otrok povedati Farajallah.

Mnogi otroci v Gazi zaradi vojaških akcij ne morejo redno obiskovati šole in imajo omejen dostop do osnovnih šolskih potrebščin, je dejala.

Po podatkih Euro-Med Human Rights Monitorja s sedežem v Ženevi se Gaza spopada s 47-odstotno stopnjo brezposelnosti, vendar mračna prihodnost, s katero se soočajo ti otroci, ne vpliva tako močno na njihovo motivacijo za uspešnost v šoli kot druge okoliščine.

"Izobraževanje je v palestinski kulturi zelo pomembno, ne glede na to, ali obstajajo možnosti za zaposlitev ali ne," je dejal Farajallah.

"A ti otroci so podhranjeni, 24 ur na dan nad njihovimi glavami brnijo droni, ki motijo njihov spanec, ne morejo se zbrati, njihovo otroštvo je uničeno."

Travme, ki jih povzroča vojna

Otroci, ki so izpostavljeni vojnim grozotam, travmatične elemente prenašajo tako v svojo igro kot pogovore, pojasnjuje Farajallah.

Ko je opazovala palestinske otroke med igro, so namesto 'kavbojev in indijancev' v njihovih igrah nastopali 'izraelski vojaki in Palestinci'.

"Tu držijo kije in si predstavljajo, da držijo orožje," je dejala.

Nekateri kažejo nezanimanje za vsakdanje življenje, se zatekajo vase, drugi pa se vedejo antisocialno. Vsak otrok svojo travmatiziranost izraža na drugačen način.

"Nek deček, ki sem ga spoznala, star devet let, mi je rekel, da ko sliši bombo, steče domov in se skrije pod odejo. To stori v upanju, da ga morda ne bodo videli in ga zato ne bodo zadeli z bombo," je povedala.

profimedia

Pri nekaterih je jasno viden nemir, umik vase ali pa se pričnejo vesti nasilno.

"Drugi morda ne želijo izpustiti svoje matere izpred oči, ne bodo niti zapustili svoje sobe, da bi šli na stranišče ali kuhinjo brez matere, in tukaj govorim o najstnikih," pravi Farajallah.

Dr. Mamoun Mobayed, svetovalec psihiater in direktor Katarskega centra za mentalno zdravje, pa je za Al Jazzeero dodal, da vojne razmere, ki so jim priča čez dan, preganjajo otroke tudi med spanjem.

"Pogosto jih mučijo nočne more in nekateri zaradi njih močijo posteljo," je dejal.

Lahko otroci postanejo imuni na grozote?

Mobayed, ki od leta 2002 potuje po okupirani Palestini kot prostovoljec pri katarskem Rdečem polmesecu, na vprašanje odgovori, da 'ljudje ne postanejo imuni na travme in smrt'.

"Lahko dosežem stanje naučene nemoči. Gre za stanje obupa, v katerem pridemo do spoznanja, da je vse, kar počnemo, neučinkovito, da ne moremo ubežati situaciji, da smo ujeti. To, kar je po svoje ironično, pa je, da so ta psihološki fenomen odkrili, ko so psihologi preučevali duševno stanje Judov v nacističnih koncentracijskih taboriščih."

Farajallah se je z njim strinjala in povedala, da je težko postati desenzibiliziran za hude razmere, ki še vedno trajajo.

"Ne moreš postati imun na pomanjkanje vode ali hrane. To je zdaj realnost."

Imajo ti otroci sploh prihodnost?

"Življenje na vojnem območju bo vplivalo na življenje več generacij," je povedala Farajallah in dodala, da bo doživeto nasilje povzročilo še več nasilja.

"Ne govorimo o posameznikih, ki tukaj živijo v mirnem, zdravem okolju. Ko tem otrokom ukradeš upanje, jim ukradeš sredstva za preživetje in otroštvo. Kaj lahko pričakujemo kot rezultat?"

Mobayed, ki ima desetletja izkušenj z ljudmi, ki so jih prizadele vojne, razselitve in travme, je dejal, da je bil priča vzorcu transgeneracijskih travm.

"Travma se je nenamerno prenašala iz ene generacije v drugo. Niso imeli časa za kognitivno-emocionalno procesiranje, za samozdravljenje, in tako se cikel nadaljuje," je povedal.

"To je zaskrbljujoče, ker pomeni, da je na obzorju več nasilja, ne manj."

Si je od vojne travme mogoče opomoči?

"Iz lastnih izkušenj bi rekla, da ne," odgovori Farajallah. "Lahko pa si prizadevamo popraviti nekaj škode, razviti sprejemanje danega, spodbuditi odpornost in nadaljevati življenje."

Farajallah je za Al Jazzeero nato še povedala, da vojna travma ostaja v njej še danes.

Minilo je 20 let, odkar je Farajallah zapustil Gazo, ona pa še vedno ne prenese ognjemetov. Takrat vedno podoživi grozo, ki ji je bila priča med napadi na Gazo.

"Rešitve ne najdemo v psihologiji - edina rešitev je mirna politična rešitev vprašanja Palestine," je dejala.

"Smo samo ljudje in kot vsi ostali želimo imeti zdrave družine in skupnosti, kjer bomo lahko znova uživali življenje."

Pozveto po: Indlieb Farazi Saber za Al Jazzeero