Kdaj mentalno neuravnovešena oseba lahko postane nevarna? Odgovarja forenzični nevropsiholog

Dr. Richard Lettieri, forenzični nevropsiholog in psihoanalitik, se je o tem pred časom razpisal za Psychology Today.

Njegove ugotovitve lahko na kratko sklenemo v tri trditve:

• Posamezniki z neparanoidno obliko duševne bolezni praviloma niso nevarni nikomur.  
• Vsiljivo ali neprimerno vedenje sicer vzbuja zaskrbljenost pri drugih ljudeh, a večinoma ni razlogov za skrbi.  
• To, kar potencialno lahko postane nevarno, je kombinacija duševne bolezni in zlorabe opojnih substanc.

Strah, da bi vam ali vašim bližnjim nekaj hudega naredil nekdo samo zato, ker ima morda diagnozo duševne bolezni (ali se nenavadno vede), je odveč.

Razmerje med duševno boleznijo in nasiljem je namreč bolj kompleksno, kot se zdi.

Dr. Lettieri najprej postreže z zgovorno statistiko.

Približno 2 % splošne populacije (torej ljudi, ki nimajo nobene diagnoze duševne bolezni ali motnje) bo obsojeno zaradi nasilnega kaznivega dejanja v obdobju 5 let.

Pri posameznikih, ki trpijo za duševno boleznijo, kot je shizofrenija, je ta odstotek približno 7-8 %. Če naj bi ta nekoliko povišan odstotek postavili v perspektivo, gre tveganje primerjati z drugimi nepsihotičnimi stanji. Na primer, tveganje za nasilno obsodbo za osebe, ki zlorabljajo alkohol, je prav tako približno 7 %, za zlorabo drog pa približno 18 %.

Tudi posamezniki z anksiozno motnjo so izpostavljeni večjemu tveganju kot tisti v splošni javnosti, približno 4-5 %.

Ko razmišljate o teh številkah, je pomembno imeti v mislih, da večina ljudi ne izvaja nasilnih dejanj, ne glede na to, ali so duševno bolni, alkoholiki, uživalci drog ali posamezniki, ki se spopadajo s tesnobo.

Kako torej prepoznati duševno motenega posameznika, ki bi lahko bil nevaren?

Spodaj je nekaj znakov in simptomov, ki bi to lahko nakazovali.

Psihotično paranoična oseba 

Tiste, ki trpijo za paranojo, pogosto trpinčijo preganjalne blodnje, kar se kaže kot prikrit pogled, zmedeno vprašanje, ki razkriva sumničavost, niso povsem v stiku z resničnostjo, občasno se pojavljajo nenadni izbruhi jeze ali zastrašujoč pogled. Na splošno velja, da so psihotični paranoiki v stanju velikega strahu, saj (zmotno) verjamejo, da jih ogrožajo drugi ljudje.

Zato toliko paranoičnih posameznikov postane nerazumnih in agresivnih, ko se soočijo s policijo, namesto da bi preprosto izpolnjevali njene ukaze.

"Enostavno verjamejo, da se morajo braniti," pravi dr. Lettieri.

Psihotični ljudje z ukazovalnimi halucinacijami

Ukazovalne halucinacije so slušni glasovi, ki jim ukazujejo, naj delujejo na določen način. Na primer, obtoženec s shizofrenijo je večkrat slišal glas, ki mu je govoril, da je njegov oče demon in naj ga "… zdaj zabode v srce!"

Da se v človeku dogaja slednje, je težko razbrati zgolj z opazovanjem.

Lahko se zgodi da se psihotičen posameznik na glas prepira s takšnim 'glasom' in tako razkrije njegovo prisotnost, lahko pa se indici pokažejo drugače.

"Pred časom se je zgodil strelski pohod v srednji šoli v predmestju Detroita, kjer je Ethan Crumbley ustrelil in ubil štiri dijake. Enemu od učiteljev je še pred streljanjem pod roke prišla ena od Ethanovih risb, na kateri je bila narisana pištola, ob njej pa je bilo napisano: 'Misli se ne ustavijo. Pomagaj mi'," spomni dr. Lettieri.

Kombinacija duševne bolezni in opojnih substanc

Tudi duševno bolna oseba, ki sicer ni nagnjena k nasilju, a zlorablja prepovedane droge ali alkohol, lahko pod vplivom drog ali alkohola postane bolj nepredvidljiva. Nevarnost je večja v primeru trdih drog (še posebno metamfetaminov).

"Metamfetamini povečujejo nevarnost, da bi osebe s paranoidnimi simptomi postale nasilne. Moram pa dodati, da je tveganje, da bi postali nasilni pod vplivom metamfetaminov, celo večje pri ljudeh brez vsake duševne bolezni," še pravi nevropsiholog.

Stvari skratka niso tako enostavne, kot se ljudem morda zdi na prvi pogled.

Posamezniki z neparanoidno obliko duševne bolezni praviloma niso nevarni. Zgolj nenavadno ali čudaško vedenje oseb z omejenimi socialnimi veščinami pa, ipso facto, prav tako ne pomeni, da obstaja karkšnakoli nevarnost nasilja.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del