R. K. | 4. 1. 2023, 11:45

Poiskali smo razloge, zakaj nekateri ljudje neprestano zamujajo

Profimedia

Strokovnjaki menijo, da neprestano zamujanje nekaterih ni nujno zavestno dejanje, temveč so lahko krive tudi nekatere njihove osebnostne lastnosti.

Vsi poznamo koga, ki vedno zamuja. Pogosto si, ko čakamo to osebo, mislimo, da je oseba neresna, celo nesramna ali lena, vendar to velikokrat ne drži. Za zamujanje obstajajo tudi različni razlogi. Poiskala jih je novinarka BBC Laura Clarke, ki zase pravi, da ima težave z neprestanim zamujanjem tudi sama.

Dojemanje ljudi, ki zamujajo, je skoraj vedno negativno. Po besedah britanske kognitivno-vedenjske terapevtke in klinične psihologinje Harriet Mellotte je netočne ljudi zlahka dojemati kot neorganizirane, kaotične, celo nesramne in takšne, ki ne upoštevajo drugih ljudi. A v resnici se veliko tistih, ki stalno zamujajo, zaveda škode in posledic, ki jo lahko njihovo zamujanje sproži, in jih je zaradi tega velikokrat tudi sram. 

Profimedia

Tipični stalni zamudniki svojega zamujanja načeloma ne marajo, ta njihova lastnost pa je pravzaprav njihov nasprotnik, v svoji knjigi Never Be Late Again piše Diana DeLonzor.

Zamudniki imajo enake osebnostne značilnosti

Tiste, ki so velikokrat prisiljeni čakati, lahko jezijo tudi na videz nesprejemljivi izgovori. Če razloge, kot sta nesreča in bolezen za prepozno oddajo nekega projekta, še sprejmemo, je lahko precej težko pogoltniti izgovore tipa: "pod pritiskom delo opravim najbolje" ali "v glavi imam pomembnejše zadeve, kot je merjenje časa". 

Nenehno zamujanje tudi ni nujno zavestna krivda tistega, ki zamuja, ampak gre lahko za določen tip človeka. Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo ljudje, ki imajo težavo biti točni, pogosto enake osebnostne značilnosti. Zanje so lahko značilni optimizem, nižja stopnja samokontrole, tesnoba ali nagnjenost k iskanju vznemirjenja. Še ena lastnost, ki bi lahko vplivala na zamujanje, je tudi razlika v dojemanju merjenja časa.

Profimedia

Razlika v občutku za čas

Ameriški profesor psihologije na univerzi v San Diegu Jeff Conte je leta 2001 izvedel študijio, v kateri je udeležence razdelil na dva tipa ljudi. Tip A so bile osebe, za katere sta značilni lastnosti, kot sta tekmovalnost in ambicioznost, tip B pa osebe, ki so po naravi ustvarjalne, refleksivne in raziskovalne. Avtorji študije so jih prosili, naj po občutku ocenijo, kdaj bo minila ena minuta.

Ljudje, ki so jih uvrstili pod tip A, so imeli v povprečju občutek, da je ena minuta minila po 58 sekundah, medtem ko so udeleženci, ki so jih uvrstili pod tip B, menili, da je ena minuta minila šele po 77 sekundah.

Krivo je lahko duševno zdravje

Pod tip B bi najbrž lahko uvrstili tudi britansko učiteljico Joanno, ki je želela, da njen priimek ostane anonimen. Sama vedno zamuja s pisanjem poročil o svojem delu: "Nikoli se ne držim roka, zaradi česar izgleda, kot da mi je vseeno," je povedala in dodala, da o poročilih v resnici razmišlja več tednov in ji povzročijo precej tesnobnosti, ko se trudi natančno ocenjevati vsakega otroka. 

Profimedia

Krivo je lahko tudi duševno zdravje posameznika. Mellotte meni, da se ljudje z anksioznostjo določenim situacijam pogosto izogibajo. "Posamezniki z nizko samozavestjo so morda kritični do svojih sposobnosti, zaradi česar si lahko vzamejo več časa za preverjanje svojega dela." Kriva je lahko tudi depresija, ki je pogosto povezana s pomanjkanjem energije, zato je ljudem, ki trpijo za tem stanjem, pogosto težko zbrati dovolj motivacije.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel